V iskanju optimizacije ter čim hitrejše regeneracije, ki jo bom glede na nabor letošnjih tekem nujno potreboval, mi je Slavko Škvorc, ki se zadnjih nekaj let ukvarja z biološko-dinamičnim kmetovanjem ponudil v testiranje zelo zanimivo rastlino – svetlobni koren. Rastlina z latinskim imenom Dioscorea batatas Decne sodi v družino Bljuščevk (Dioscoreaceae). Gre za rastlino trajnico, ki se vzpenja do 5 metrov visoko v zrak, njeni užitni koreni pa v tla poženejo tudi do 1 metra. Gomolj, ki predstavlja osnovno hrano kar precejšnjega dela sveta, je pri nas še dokaj neznano živilo. Njegova izjemno hitra sposobnost samo zacelitve (tam kjer koren odrežemo se zelo hitro zaceli in zapre) kaže na sposobnost popravljanja celic. Zaradi velike vsebnosti škroba ter zelo redkega vitamina B16, B in B6 pa mu nekateri pripisujejo moč naravnega steroida. Veljalo bi naj tudi splošno prepričanje, da je ravno ta rastlina zaslužna za izjemne športne dosežke jamajških športnikov, med drugimi tudi Usaina Bolta.
Prvič so sintetizirali testosteron v začetku leta 1930 in sicer ravno iz jama, katerega kemična struktura je enaka človeškemu testosteronu. Domnevajo, da ima ob kitajski in japonski, največ naravnih steroidnih glikozidov, jamajška sorta . Njihovo klinično preizkušanje je pokazalo, da so testiranci v 40-tih dneh pridobili sedem kilogramov mišične mase in za tretjino povečali svojo moč. Steroidi namreč delujejo tako, da povečajo vsebnost dušika v mišični celici in tako mišično moč ter hitrost.
Sonce v meni
Poznamo več kot 600 vrst jama. Nekateri med njimi so tudi strupeni. Pri nas je najbolj znan in razširjen cimetov ali kitajski jam, ki ga imenujemo svetlobni koren. Tako (Lichtwurzel) ga je poimenoval avstrijski filozof, pesnik, pisatelj, prevajalec in “oče” biodinamičnega kmetovanja Rudolf Steiner. Po njegovem bi naj ta rastlina imela sposobnost shranjevanja svetlobnih etrov, ki človeka energetsko napolnijo.
O rezultatih najinega “eksperimenta” s svetlobnim korenom, vas bom sproti obveščal.