Dobre, boljše, (najboljše) maščobe

Če izbiramo prave, zdrave maščobe, nam to pomaga ohranjati zdravje…

Kako sem navadil svoje telo, da za energijo namesto hidratov uporablja maščobo in zakaj mislim, da je tako prav

Veliko ljudi se moti, ko misli, da je za zdravje in vitkost treba črtati maščobe in olja z jedilnikov. Resnica je ravno obratna. Če izbiramo prave, zdrave maščobe, nam to celo pomaga ohranjati zdravje in tudi hujšati. S svojimi več kot petdesetimi koristnimi snovmi in encimi namreč pospešuje razgradnjo telesnih maščob in z uporabo olj v prehrani se nam ni treba bati napadov lakote. Z vzdrževanjem nivoja sladkorja v krvi namreč uspešno kroti njegove vzpone in padce. Prav tako znižuje raven slabega holesterola in krepi ožilje. Kot odličen antioksidant je zelo uspešen v boju s prostimi radikali in tako pomaga, da se procesi staranja in bolezni upočasnijo.

Kot vse, so tudi maščobe dobre in slabe

Različna kemična sestava maščob je tista, ki odloča o delitvi na dobre in slabe. Predvsem tistih živalskega izvora naj bi se izogibali, saj so nasičene in med razgradnjo v telesu ustvarjajo snovi, ki v primeru kopičenja povečujejo tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. Med nenasičene štejemo maščobe rastlinskega izvora, ki zlahka prehajajo v HDL-maščobne beljakovine. Te čistijo holesterol s sten krvnih žil in ga dovajajo v jetra. Tam se predeluje v žolč in izloča iz organizma. Toda dobro je vedeti, da vse maščobe živalskega izvora niso slabe. Predvsem tiste, ki jih dobimo z uživanjem rib in drugim morskih živali, ki niso gojene. Eskimi iz Grenlandije, ki imajo zelo nizko stopnjo obolevnosti bolezni srca in ožilja kljub temu, da se prehranjujejo pretežno z maščobami, so živ primer, da je takšen način prehranjevanja za človeka optimalen. Njihova prehrana vsebuje med drugimi maščobami tudi veliko ribje. Te pa vsebujejo omega-3 maščobne kisline, ki prispevajo k optimalnemu delovanju telesnih organov in tkiv. Mastne ribe so najbogatejši naravni vir koristnih maščobnih kislin omega-3, zato je priporočljivo, da jih tedensko vsaj dva do tri krat vnesemo v našo prehrano. S tem vzpostavimo zdravo ravnovesje esencialnih maščobnih kislin v telesu. Seveda tudi vse maščobe iz rastlin niso dobre. Mednje štejemo trans maščobe, ki pa so sestavina večine trgovinsko pripravljene hrane. Najdete jih v ocvrtih jedeh, margarini, prelivih, piškotih itd. Prepoznali jih boste po imenu hidrogenirana rastlinska olja.

Mastne ribe so najbogatejši naravni vir koristnih maščobnih kislin omega-3, zato je priporočljivo, da jih čimvečkrat vnesemo v našo vsakodnevno prehrano.

Zakaj so maščobe koristne

Maščobe ali lipidi so gorivo za naše telo, ki mu priskrbijo energijo v najbolj koncentrirani obliki. Njihova naloga je prenos v maščobi topnih vitaminov A, D, E in K in vstop v sistem vseh celičnih membran. Maščobe ščitijo notranje organe, kot so jetra, srce in ledvice ter varujejo telo pred naglimi spremembami temperature. Poleg tega sodelujejo v procesu zadrževanja kalcija v zobeh in kosteh, pri ‘gradnji’ osnovnih celičnih struktur,  ter vzdrževanju možganskih funkcij. Za normalno delovanje človeškega telesa so maščobe nujno potrebne in tveganje se pojavi izključno zaradi načina njihovega uživanja, priprave, predvsem pa neuravnoteženosti količine v vsakdanji prehrani. Pravilno ravnotežje posameznih maščob v krvi boste dosegli z uživanjem večjih količin zelenjave, rib in hladno stiskanih olj, pri čemer moramo upoštevati dejstvo, da nekatera olja ne prenesejo visokih temperatur in tako niso primerna za pečenje.

Maščobe so za normalno delovanje človeškega telesa nujno potrebne

Katere maščobe so dobre

Pri izbiri olj je najpomembneje, da so pridelana na naraven način, torej hladno stiskana (ekstra deviško). Ker je zadnje čase veliko govora o t.i. omega-3 maščobnih kislinah, je treba povedati, da so med njimi zelo velike razlike. In sicer v strukturi, lastnostih ter vplivih na telo. Alfa-linolenska kislina (ALA) se nahaja v nekaterih rastlinskih oljih (laneno, konopljino, orehovo, oljne ogrščice..) in sodi med esencialne maščobne kisline, ki prispevajo k vzdrževanju normalnih vrednosti holesterola v krvi. Telo iz njih v določeni meri tvori dolgoverižne omega-3 maščobe, ki so potrebne za rast in razvoj telesa ter njegove številne funkcije. Ker je ta pretvorba omejena je koristno, če prehrana poleg ALA vključuje tudi dolgoverižne omega-3 maščobe, ki so neposredno izkoristljive, v telesu pa izjemno pomembne za tvorbo hormonom podobnim snovem,  ki sodelujejo v številnih celičnih procesih. Med ključne dolgoverižne omega-3 maščobne kisline uvrščamo EPK in DHA kislini, ki podpirata zdravje srca, uravnavata krvni tlak in količino trigliceridov v krvi. Naravni vir dolgoverižnih omega-3 maščobnih kislin so že omenjene mastne morske ribe in zato se priporoča njihovo uživanje vsaj dva do tri krat na teden. Edina sladkovodna riba, ki je dober vir omega 3-maščobnih kislin, je postrv. Med zdrava rastlinska olja, ki jih je koristno uvrstiti v vsakodnevno prehrano sodijo arganovo, sezamovo, konopljino, laneno, orehovo, oljčno, ričkovo (totrovo),  svetlinovo, olje makadamije, olje semen Chia…

Za zadosten vnos omega-3 maščobnih kislin pa si lahko pomagamo tudi s prehranskimi dodatki v obliki kapsul v katerih je ribje, ali krilovo olje. Slednjega pridobivajo iz planktonskih rakcev.

Tudi prehranski dodatki nam lahko pomagajao k zdravju…

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja