Dokazov o škodljivosti mleka na osnovi epidemioloških študij, je v današnjem času vse več. Kako to, če pa je tisočletja veljalo za eno najbolj zdravih živil?
Mleko, kot ga poznajo naše babice in dedki pa tudi očetje ter mame, se bistveno razlikuje od njegove današnje različice. Takrat je imela vsaka hiša na vasi v hlevu največ štiri, pet krav. Te so se ves dan pasle. Prosto, na travnikih. Ti niso bili umetno gnojeni ali škropljeni. Pozimi so jedle samo slamo. Antibiotikov niso potrebovale, saj so zelo redko zbolevale. Mleko, ki so ga dobili z ročno molžo je bilo polnomastno in polnovredno. Zaradi revščine, so ga bili večji del primorani prodati mlekarnam. Mleko so redko kuhali, saj so vedeli, da vsebuje bakterije, ki ščitijo pred mikrobi. Uživali so svežega in z uporabo v prehrani z njim niso pretiravali.
Kravje mleko za kravjega mladiča
V članku Kako radi imate mleko… sem pisal o tem, da človek potrebuje zgolj materino mleko in še to, le v prvih dveh letih življenja. Ta življenjska tekočina ima namreč za vsako vrsto sesalca specifično funkcijo in k temu, da jo najoptimalneje izkoristimo, so prilagojena tudi naša prebavila. Ker je v svetu najbolj razširjena uporaba kravjega mleka se bom osredotočil zgolj nanj. Funkcija kravjega mleka je, da omogoči teličku čimprejšnji razvoj v odraslo žival. Zato je koncentrat beljakovin in različnih hormonov, ki to rast vzpodbujajo. Veliko nutricistov in zdravnikov se strinja, da lahko ima pretiran vnos hormonov, ki so namenjeni hitri rasti kravjega mladiča na človeka škodljiv vpliv. Kravje mleko namreč vsebuje velike količine inzulinskega rastnega faktorja IGF-1. Visoka raven tega hormona v krvi pa spodbuja delitev celic. Ker telo ni zmožno hkrati opravljati vseh fizioloških nalog, je v času usmerjenosti v rast in reprodukcijo (od pubertete do 35 leta) manj učinkovito pri popravljanju obstoječih celic. Ob nizki vsebnosti IGF-1 v krvi pa se intenzivnost prenove celic poveča, hkrati pa zmanjša tudi njihova delitev. Nizek IGF-1 v krvi torej pomeni dolgoživost, regeneracijo in odstranjevanje starih celic. Kar pomeni pomlajevanje organizma. Za čim nižjo raven IGF-1 v naši krvi lahko naredimo veliko sami in sicer z ustrezno prehrano. Tako bomo tudi zmanjšali tveganje za razvoj bolezni To potrjuje tudi vse več raziskav s katerimi se v veliki meri strinjam tudi sam. Ko sem pred leti izločil mleko in mlečne izdelke iz moje prehrane, se je moje psihofizično zdravje, bistveno spremenilo
Osiromašeno s podaljšanim rokom uporabe
Danes je večini ljudi dostopno homogenizirano ali kako drugače industrijsko predelano mleko Z raznimi postopki, ki mleku podaljšujejo rok uporabe, pa spreminjajo njegovo strukturo, vsebnost in hranljivost. S postopkom pasterizacije, kjer mleko segrevajo na okrog 80 °C, uničijo škodljive mikroorganizme v mleku. Toda hkrati uničijo tudi koristne encime, nekatere vitamine in mnoge koristne bakterije. Pri sterilizaciji, ko segrevanje mleka povečajo na 120 °C, se vsebnost določenih vitaminov in koristnih snovi še dodatno zmanjša, zato je tudi manj hranljivo. Z mehanskim postopkom, homogenizacijo pa uničijo naravno beljakovinsko membrano, ki obdaja maščobne kroglice. Na novo nastale maščobne kroglice se pričnejo zgoščevati mlečne beljakovine, predvsem kazein. Naš organizem takšne novo nastale kombinacije ne zna prebaviti. Zato jo deloma izloči, deloma pa naloži na stene žil. Tudi izločanje ali zmanjševanje vsebnosti mlečne maščobe, ki vsebuje veliko vitamina A in D ni dobro. Slednja namreč sodelujeta pri izrabi kalcija in beljakovinskih elementov iz mleka.
Tako kot pri vsaki »občutljivi« temi, so tudi mnenja glede mleka zelo deljena. Eni prisegajo na njegove pozitivne, zdravilne učinke in široko paleto možnosti uporabe v prehrani. Po drugi strani pa vedno več študij dokazuje, da so ljudje, ki so iz prehrane izločili mlečne izdelke, bistveno izboljšali svoje zdravstveno stanje. V množici nasprotujočih si mnenj in informacij je izbira prepuščena vsakemu posamezniku.
O negativnih vplivih uživanja kravjega mleka pri otrocih, pa se bom posvetil v enemu izmed prihodnjih člankov.