Že na svoji prvi ultri v Podbrdu 2017 sem po prihodu v cilj videl nekaj tekačev, ki so stali v ledeno hladni Bači. Ker sem pekel že tako ali tako doživel na več 100 kilometrski poti, sem v reko skočil tudi sam in upal, da bom doživel še drugi krst. Takrat še nisem vedel, da obstajajo naravni načini za zmanjševanje bolečin in hitrejšo regeneracijo. Zato sem pač stal v vodi in čakal, da se bo zgodil čudež.
Danes vem, da ne gre za čudež, temveč za povsem biološki odziv telesa na tako imenovano kro terapijo, s katero si lahko pomagam pri športnih podvigih. Več o njenih vrstah in učinkih lahko preberete TUKAJ.
Moja prva ultra UPT2017. Dobrih 107 km dolga ultra gorsko-tekaška preizkušnja, ki tekače s štarta v Podbrdu “popelje” čez Koblo na Črno prst, v Hudajužno, na Porezen, skozi Davčo na smučišče Cekno, v Kopačnico in na vrh Blegoša, od tam skozi Martinj vrh in Ojstri vrh v Železnike, preko Ratitovca na Soriško planino in nazaj na izhodišče. Vsekakor ena najtežjih ultra trail tekem v Sloveniji, kjer se ob večkratni menjavi različnih podlag ter dolgih in strmih vzponov nabere kar 7.000 višinskih metrov.
Počitek in regeneracija sta obvezen del treninga
Pred ali po intenzivnih in dolgotrajnih športnih dejavnostih ter po koncu sezone navadno naredim regeneracijsko kuro. Vanjo, ob počitku, razvajanju z dobro hrano in masažami, obiski telovadnice, rednejšim raztegovanjem in počasnim uživaškim tekom, vključujem tudi druge tehnike sproščanja.
Ker nisem popolni ekstremist, me pa ekstremi vendarle ne pustijo ravnodušnega, sem že pred časom začel preučevati tudi metodo Wim Hofa, ki združuje elemente dihalnih vaj in krio terapije. Zato sem priložnost, da v regeneracijskem centru testiram krio komoro in krio hlače, seveda takoj pograbil. V primerjavi z Hofovo, sta ti dve terapiji človeku veliko prijaznejši. In najbrž se boste strinjali z mano, da je med zimskim namakanjem v tekoči vodi, ki ima le kakšno stopinjo nad lediščem, ali izpostavljanju na minus 160 stopinj ohlajenemu zračnemu oblaku v krio komori, velika razlika. Za vse tiste, ki krio savne še niste obiskali, pa naj povem, da je občutek mraza celo bistveno manjši, kot če bi recimo pozimi nekaj časa goli stali na balkonu.
Na minus 160 stopinj ohlajenemu zračnemu oblaku v krio komori,.
Prve krio komore so bile namenjene športnikom
Vplivi kriosavnanja so še dokaj slabo raziskani, saj gre za relativno novo obliko terapije. Na koncu sedemdesetih je namreč krioterapijo v medicinske namene prvič uporabil japonski zdravnik dr. Toshima Yamaguchi, kot tehniko za zdravljenje revmatoidnega artritisa in multiple skleroze. Zaradi odličnih rezultatov jo še danes v medicini uporabljajo za odpravljanje oteklin in vnetij, spodbujanje prekrvavitve, zmanjševanje bolečin in pospeševanje zdravljenja.
Kot lokalno krioterapijo, na posameznih delih telesa in obrazu, pa je v devetdesetih letih prvi uporabil dr. Kuehne iz Los Angelesa. Rezultati so bili vidni pri pomlajevanju kože obraza, blaženju ekcema ter zdravljenju luskavice in dermatitisa. Nekaj novejših študij govori še o veliko drugih pozitivnih učinkih na organizem. Ob lajšanju mišičnih bolečin in hitrejši regeneracijo športnikov, za kar so bile prvotno komore narejene, se kažejo pozitivni učinki še na drugih področjih, kot so izboljšanje zdravja in imunskega sistema, izboljšanje izgleda kože, zmanjšanje celulita, odpravljanje maščobnih oblog in izboljšanje splošnega počutja. Vse bolj pogosto pa se uporablja tudi pri različnih fizioterapevtskih posegih.
Med zimskim namakanjem v vodi, ki ima le kakšno stopinjo nad lediščem ali izpostavljanju na minus 160 stopinj ohlajenemu zračnemu oblaku v krio komori, je velika razlika. Občutek mrazu v vodi je bistveno večji.
Krio savna v praksi
Pred vstopom v komoro slečemo oblačila. Zadržimo samo nogavice in v primeru, da bomo imeli roke spuščene ob telesu, še rokavice. Ob vstopu v komoro se nato, s postopnim spuščanjem hladnega zraka, terapija tudi prične. Ohlajanje sledi v intervalih, zato se organizem nanj postopno privadi. Začetna temperatura je tako bistveno višja, kot njen leden vrhunec, ki ga dosežemo pri – 165⁰ Celzija. Ker gre za suh, mrzel zrak, tako ekstremno nizke temperature prenašamo veliko lažje kot hladno vodo ali atmosferski zrak.
Dobro je, da se v komori obračamo. Saj so odprtine, od koder vanjo piha s tekočim dušikom ohlajen zrak, razporejene le po eni strani. Glava je zmeraj zunaj, prav tako dlani, če jih nismo zaščitili z rokavicami. Postopek traja do največ tri minute, optimalen učinek pa dosežemo z redno uporabo, dva do tri krat na teden.
Kaj se na mrazu dogaja v telesu
Izpostavljenost hladnim temperaturam v krio komori, kot rečeno, sproži določen fiziološki odziv telesa, saj temperaturni receptorji v koži pošiljajo informacije v možgane. Slednji se tako odzovejo s poskusom vzpostavitve ravnovesja in vzdrževanjem temperature jedra z vitalnimi organi. Opisan proces se imenuje vazokonstrikcija, kar v osnovi pomeni krčenje žil oziroma v tem primeru površine kože.
Po končanem tretmaju se nato zgodi še obraten proces in sicer vazodilatacija – z razširitvijo žil se namreč poveča pretok s kisikom in hranili obogatene krvi v kožo ter okončine. Prav tako se sprostijo endorfini in protivnetni proteini, ki pomagajo obnoviti poškodovana mehka tkiva. Pospeši se tudi proces izločanja toksinov iz telesa.
Mraz v telesu sprva sproži vazokonstrikcijo (krčenje žil) in kasneje še vazodilatacijo (razširitev žil). Oba sistema pa pozitivno vplivata na razvoj regeneracijskih procesov z izločanjem toksinov iz telesa.