Krio terapija

Od Kneippa do Hofa

Že antični Grki so poznali pozitivne učinke zdravljenja s hladnimi tehnikami, ki so jih poimenovali »Kryos Therapeia«.

Najbrž vas je kot otroka pičila čebela ali osa in starši so vam naročili, da mesto vboda čim prej začnete hladiti z ledom, hladno vodo, mrzlim kamnom iz potoka ali celo rezilom noža. Tudi pri udarninah, zvinih in ostalih poškodbah, kjer na koži ni odprte rane, ste z ledom že omilili bolečino in preprečili nastanek oz. zmanjšali oteklino, kaj ne? Tako smo že vsi spoznali učinke hladilne terapije. Pa ste se vprašali, kaj se pravzaprav dogaja na mestu, ki ga hladimo, ali zakaj je krioterapija tako pogosta metoda zdravljenja?

Na predelu, ki ga hladimo, nastanejo sistemske spremembe, saj se ob tem aktivira termoregulacijski sistem. Kapilare in krvne žile se pod vplivom nizkih temperatur zožijo, kar povzroči manjši pretok krvi skozi kožo, a tudi manjše oddajanje toplote. Nekaj časa po zožitvi ožilja ponovno nastopi razširitev in na to zožitev. Tkivo se tako obvaruje pred poškodbo, ki bi jo utegnila povzročiti poslabšana cirkulacija, ki zaradi hlajenja trajala predolgo. Zanimiva je še ena reakcija organizma na spremembo temperature, ki jo imenujemo konsenzualna  reakcija. Vsak dražljaj, ki pride na katerikoli predel na koži, se namreč razširi po vsej njeni površini. To pomeni, da lokalnih vplivov toplote in mraza sploh ni.

Tehnike krioterapije

Tehnike ohlajanja so različne. Poznamo mrzle, hladne in ledene, lokalne ali splošne kopeli, terapije s kriopaki oz. hladnimi obkladki ali oblogami, nanašanje hitro hlapljivih tekočin, izvajanje kriomasaže in v zadnjem času vse bolj popularne krio savne.

Najpogostejša je vsekakor masaža z ledom ali kriomasaža, ki jo izvajamo s kosom ledu neposredno na bolečem, poškodovanem ali otečenem delu telesa. Tehnika je preprosta in primerna za uporabo povsod. Z ledom nežno pritiskamo ter z ritmičnimi krožnimi gibi masiramo izbrani predel. Masažo z ledom lahko ponovimo večkrat na dan, njeno trajanje pa je odvisno od velikosti dela telesa, ki ga hladimo. Ko na koži začutimo žarenje, moramo z masažo prekiniti, kar se navadno zgodi po nekaj minutah. Uporabljamo jo pri udarninah in drugih poškodbah, kot so stanja po zvinu sklepa, natrganju mišice ali tetive ipd.  Masaža je primerna tudi pri bolečini zaradi vnetja mehkotkivnih struktur, kot so preobremenitveni sindromi, vnetja tetiv, teniški komolec, trn petnice…

Uporabimo lahko tudi hladne obloge v obliki kriopakov. To so debelejše PVC vrečice različnih velikosti, napolnjene s tekočino ali z gelom, ki jih hranimo v hladilniku, pri temperaturi od -5 do +8 stopinj Celzija. Uporaba kriopaka je preprosta, vendar moramo ohlajeno vrečko zaviti v tkanino, da ne pride do neposrednega stika s kožo. Položimo jo na poškodovan del in ga hladimo od 10 do 20 minut večkrat na dan. Kriopake lahko nadomestimo z obkladki iz krp ali frotirk, ki jih napolnimo z zdrobljenimi ledenimi kockami. Položimo jih na prizadeto območje ali zavijemo okoli sklepa.

Za ohlajevanje spodnjih in distalnih delov zgornjih udov (zapestje, prsti) uporabljamo hlajenje z vodo. Temperature vode mora biti nižja od telesne temperature, navadno od 18 do 23 stopinj Celzija, hlajenje pa naj traja največ 15 minut. Kombiniramo ga lahko tudi z aktivnim gibanjem. Hladne kopeli so prav tako priporočljive kot priprava na aktivne vaje ali kot ohlajanje po zaključku intenzivne fizične dejavnosti.

Za hitro posredovanje pri športnih poškodbah, kot so udarci in zvini, ali pri obravnavi miofascialnih bolečih točk, uporabljamo hladilna pršila in gele. Na trgu je kar nekaj tovrstnih izdelkov, njihov učinek pa je hipen.

Krio terapija s Krio komoro ali savno

Danes pa krioterapijo, predvsem v športni medicini, uporabljamo tudi kot fizikalno nego. Njen glavni namen sta okrevanje po poškodbah in regeneracija po dolgi aktivni sezoni. Najnovejše študije so potrdile tudi protivnetne, antianalgetične ter antioksidativne učinke te terapije. In ob terapevtskih učinkih se je izkazalo tudi, da je krioterapija dobra preventivna strategija proti škodljivim učinkom vnetij ter bolečin, ki jih povzroča vadba.

Leave a Reply