Zaradi sodobnega načina življenja in dela preživimo vse več časa v zaprtih v prostorih. A pred tem smo se ljudje milijone let, kot fitoplanktoni, zooplanktoni, živali ter nekatere rastline, samodejno in naravno oskrbovali z vitaminom D, saj smo bili veliko na prostem. Na srečo smo ga z rednim izpostavljanjem soncu sposobni tvoriti še danes.
Pomembno je, da smo UV žarkom izpostavljeni vsak dan
Proizvajanje vitamina D pod vplivom sončne svetlobe nastaja dvostopenjsko, zato si kljub daljšemu izpostavljanju soncu telo ne more pridelati viška. UV žarki imajo namreč vpliv samo na prvo stopnjo, v drugi pa si telo ustvari le toliko vitamina, kot ga potrebuje. Zato je zelo pomembno, da se sončnim žarkom izpostavljamo vsak dan. Pomanjkanje sinteze vitamina D namreč lahko pojasni visoko stopnjo okužbe z virusom gripe pozimi v kombinaciji z drugimi dejavniki, kot so nizka relativna zračna vlažnost (zaradi ogrevanja notranjih prostorov) in nizke temperature, ki podpirajo širjenje virusa gripe. Ljudje pa se v tem času spopadajo tudi s slabšim imunskim sistemom, saj se ne prehranjujejo dovolj kakovostno in zdravo, ob tem pa so še premalo aktivni, predvsem v naravi.
Vitamin D se v jetrih pretvori v obliko, ki jo kri lahko prenaša po telesu, nato pa se v ledvicah spremeni v hormon, ki poveča sposobnost tankega črevesa, da absorbira kalcij in fosfor. S tem pomaga vzdrževati ustrezno koncentracijo obeh mineralov v krvi, normalno mineralizacijo kosti, uravnavanje aktivnosti celic imunskega sistema, tvorbo beljakovin in številne kemične procese.
Sončenje naj bo zmerno
Na tvorbo vitamina D s pomočjo UV žarkov vpliva več dejavnikov: geografska lega, čas v dnevu, vremenske razmere, pokritost telesa z oblačili, čas preživet na soncu, tip kože, uporaba krem za sončenje, in izpolnjenih mora biti več pogojev. Poleg časa in obsega izpostavljenosti je zelo pomembna tudi moč sončnih žarkov. Ta je največja, ko je sonce visoko na obzorju. V Sloveniji njihova moč v jesenskem in zimskem času ne zagotavlja ustrezne preskrbe z endogenim vitaminom D, zato ga moramo zaužiti s hrano, medtem ko med pomladjo in jesenjo zadostujejo že krajši sprehodi in zmerna izpostavljenost rok ter obraza soncu. Pri tem ne pozabite, da je pretirano sončenje škodljivo in predstavlja tveganje za razvoj kožnega raka.
Ko sonce ni dovolj
Vitamin D vsebuje le nekaj živil, so pa zato na voljo prehranski izdelki, ki so z njim obogateni. V ZDA so ga že v 30. letih prejšnjega stoletja začeli dodajati v mleko in s tem praktično odpravili rahitis pri otrocih. Tudi na slovenskem trgu so na voljo živila, obogatena z vitaminom D, kot sta mleko ali otroška hrana, imamo pa tudi veliko različnih prehranskih dodatkov. Najpomembnejši naravni viri so ribje olje, mastne ribe (losos, skuša in sardine), jetra ter jajčni rumenjak.
Zadrževanje v zaprtih prostorih ni priporočljivo
Prehranske potrebe se torej spreminjajo z letnim časom ter glede na izpostavljenost sončni svetlobi. Še posebej ogroženo skupino za pomanjkanje vitamina D predstavljajo tisti, ki se zadržujejo pretežno v zaprtih prostorih, saj tam večino časa niso izpostavljeni sončnim žarkom, kar onemogoča biosintezo vitamina D. Hkrati pride pri starejših še do okrepljenega procesa razgrajevanja kosti, ki ga nezadostna preskrbljenost z vitaminom D še okrepi. Zato v takšnih primerih priporočajo dopolnjevanje prehrane z obogatenimi živili ali prehranskimi dopolnil, potrebno pa je zagotoviti tudi zadosten vnos kalcija. Ker je vitamin D v maščobi topen, lahko pomanjkanje prizadene tudi močno podhranjene ljudi, ki nimajo zadostne telesne maščobe.
Ob najpomembnejši vlogi vitamina D, vzdrževanje serumske koncentracije kalcija in fosforja, ima le ta zelo pomembno nalogo pri delovanju imunskega sistema, kar je pritrdila tudi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). Receptorje za vitamin D najdemo skoraj v vsaki celici našega telesa. Vpliva tudi na celice prirojenega imunskega sistema in omogoča njihovo normalno delovanje. Različne študije so ugotovile tudi povezavo med pomanjkanjem vitamina D in pogostostjo pojavljanja dihalnih infekcij ter gripe, medtem ko so nizke vrednosti faktor tveganja za tuberkulozo. Še pred pojavom antibiotikov je bilo namreč prisilno izpostavljanje soncu eden izmed načinov zdravljenja tuberkuloze. Opravljene so bile študije, ki so preverjale povezavo med pomanjkanjem vitamina D in avtoimunimi boleznimi, kot so multipla skleroza, astma in Crohnova bolezen. Opazovalne študije so poročale še o povezavi med pomanjkanjem vitamina D in pojavnostjo določenih tipov raka, kot so rak na dojki, prostati in debelem črevesu.
