Dieta, ki sloni na teoriji tako imenovanih “negativnih kalorij” je tako privlačna, da ima seveda ogromno gorečih podpornikov. A tudi enako veliko nasprotnikov. Slednji trdijo, da je zavajajoča, saj naj bi študije kazale, da naj bi toplotni učinek hrane znašal samo pet do deset odstotkov celotne kalorične vrednosti v živilu. Tako naj bi tudi za prebavo beljakovin ali živil, bogatih z vlakninami ter vodo, telo porabilo le do 30% energije, vsekakor pa, zaključujejo, poraba kalorij nikakor ne more presegati 100%.
Konkretno
- velika zelena ima res le 10 kalorij, a v resnici naj bi pri presnovi porabili samo eno ali dve,
- podobno naj bi bilo s skodelico lubenice, ki ima 45 kalorij, njihova poraba za prebavo pa naj bi bila 5 do 10 kalorij ter denimo
- pomaranča z okoli 62 kalorijami naj bi jih za presnovo potrošila le 6 do 12.
Ampak!
Ne glede ali držimo s tistimi, ki so za, oziroma drugimi, ki so proti, nesporno dejstvo je, da prebavljanje hrane sproži določen termogeni učinek in več energije, kot je potrebne za prebavo obroka, več toplote se bo sprostilo, več kalorij smo ob tem porabili in manj jih je ostalo na razpolago kot vir energije. Opisan proces imenujemo termogeneza. Ob tem je zanimivo še, da je učinek večji v telesu z nižjim delež maščobe in obratno – več maščobe kot imate, manjši termogeni učinek boste dosegli s hrano. Kar pomeni – bolj kot boste v formi, več boste lahko jedli, ne da bi se zredili.
Kaj to pomeni?
Obrok, ki vsebuje beljakovine (pretežno iz mesa), ogljikove hidrate (nizek GI in veliko balastnih snovi) ter nenasičene maščobe z omega-3, ima v resnici precejšnji termogeni učinek. Zaradi česa lahko porabimo do 20-odstotkov vseh zaužitih kalorij samo za prebavo, te pa se v telo tudi sporočajo postopno, kar pomeni manjšo količino inzulina v krvi ter večje sproščanje glukagona. Ker raven sladkorja v krvi ostaja dokaj konstantna, je takšna še raven naše energije, občutek sitosti je večji, zmanjša se možnost nenadnih napadov lakote in ne pride do zaviranja porabe maščob kot vira energije.
Ne glede na vse pa
Na žalost takšno hranilo, ki bi v telesu pustilo kalorični minus, samo zaradi njegove pretvorbe in presnove, ne obstaja. Tako nasprotniki kot podporniki diete “negativnih kalorij” pa se definitivno strinjajo, da je uživanje živil s tega seznama, če želimo shujšati, nadvse priporočljivo. Vitamini, ki jih vsebujejo, med drugim v organizmu dejansko povzročajo nastanek encimov, ki dobro delujejo pri porabljanju energetske vrednosti živil, in ni dvoma, da imajo malo kalorij. Zato jih skušajte čim pogosteje vključiti v jedilnik: pri zajtrku na primer pojejte jabolko in grenivko, za malico jejte le sveže sadje in zelenjavo, pri kosilu pojejte zeljnato juho in veliko skledo zelene solate s paradižnikom in kumarami, sadje pa si privoščite za posladek.
Za “negativne kalorije” pa se bo vendarle morali malo bolj potruditi s hojo v hrib, izletom s kolesom, smučanjem, lahko tudi s sezonskim pospravljanjem.
Kaj slabi termogenezo?
- Diete s premalo kakovostnimi beljakovinami,
- diete s premalo ogljikovimi hidrati,
- diete s preveč maščobami,
- diete s premalo soli v živilih.
Kaj krepi termogenezo?
- Diete z zadostnim številom kalorij, ki se ujemajo z bazalnim metabolizmom in količino aktivnosti,
- diete, s količino kalorij nad vašimi dnevnimi potrebami,
- diete s pogostimi obroki,
- diete, bogate z vlakninami iz zelenjave.