Naglavna svetilka
Ker teki na ultra razdaljah trajajo od 12 do 24 ur in več, nas bo tako del poti zagotovo spremljala noč. zato je obvezen del opreme vsakega trail tekača naglavna svetilka ali “čelka”. Priporočam, da že pred nakupom pogledate kakšne specifikacije ima. Boljše svetilke so seveda dražje, a na dolgi rok in pri sami uporabi se bo pokazalo, da upravičujejo svojo ceno. Pri nakupu bodite pozorni, da ima visoko svetilnost, vsaj 500 lumnov. Velik faktor je seveda še poraba energije in možnosti polnjenja. Če imate svetilko na navadne baterije tipa AAA ali AA, morate upoštevati, da jih bo treba menjavati zelo pogosto (na 5 do 6 ur). Kar pomeni, da boste s seboj tovorili kar veliko količino rezervnih baterij. Stare, rabljene boste prav tako morali tovoriti še nazaj v dolino oz. “civilizacijo”, saj je metanje odpadnih baterij med mešane komunalne odpadke prepovedano. Zato je najbolje imeti takšno svetilko, ki jo lahko polnimo neposredno preko USB napajalnika. Seveda je pogoj, da imamo vsaj enkrat na dan dostop do električne energije. Pomanjkljivost takšnih svetilk je, da se baterije kar dolgo polnijo (4 do 5 ur), zato je najbolje, da to storimo na koči oz. tam kjer bomo prespali. Tudi pri tovrstnih svetilkah svetujem, da imate s seboj še en rezervni set baterije za polnjenje, ki se lahko dokupi in prenosno polnilno baterijo ali Power bank za hude čase, ko ne bo dostopa do elektrike. V zadnjem času je možno dobiti tudi hibridne svetilke, ki ponujajo možnost uporabe oz. kombiniranja priklopa na obe vrsti energije. Torej na klasične AAA baterije ali na baterijo za polnjenje. Kar nam seveda pride prav, če v določenem trenutku nimamo dostopa do el. energije ali pa nimamo s seboj Power banka.
Športna ura
Zagotovo je ura najdražji del opreme vsakega trail tekača pa tudi drugih športnikov, ki jo uporabljajo pri svojih aktivnostih. Danes je na tržišču poplava različnih znamk in modelov. Kot pri vseh drugih stvareh, bo tudi tukaj seveda vsak stavil na svojo znamko. Zame je najpomembnejše, da se baterija, kljub uporabi navigacije ne izprazni prehitro (vsaj 32 ur neprekinjenega delovanja), da ima velik ter pregleden zaslon in da je enostavna za uporabo. Kakovostna in natančna navigacija je nepogrešljiv element, ki nam bo prihranil veliko časa. Pri iskanju prave poti, ko izgubljamo dragocene minute, pada tudi motivacija. Danes je možno vsako boljšo športno uro povezati na različne aplikacije, ki nam omogočajo načrtovanje poti ter vnos gpx datotek v uro. Velko poti, ki jih najdemo na interaktivnih zemljevidih že imajo možnost izvoza teh datotek. Tudi vsak resen organizator tekmovanja poskrbi, da vsak prijavljeni dobi digitalno sled, ki si jo prenese bodisi v uro ali pametni telefon. Seveda tudi tukaj ne smemo pozabiti na polnjenje, zato je treba vzeti s seboj polnilni kabel in električni vtikač z vhodom za USB priključek. Jaz uporabljam takšnega, ki ima tri , kar se je pokazalo za zelo uporabno in praktično, saj je ob uri in naglavni svetilki včasih bilo treba napolniti tudi telefon in prenosno polnilno baterijo ali Power bank.
Trail palice
Če palic na dolgih tekih ne uporabljate vam svetujem, da začnete z njimi čimprej dosledno trenirati. Predvsem na daljših poteh in strmih vzponih. Pomagale vam bodo razbremeniti noge saj bodo veliko njihovega dela prevzele roke in trup. V strmejših delih, kjer preide tek v hitro hojo se boste s pravilno tehniko lahko premikali veliko hitreje kot brez palic. Tudi na manj strmih klancih, kjer lahko še počasi tečete, boste s koordiniranim delom rok in palic močno pomagali nogam, ki se bodo tako kasneje utrudile. Ko so noge že utrujene in imamo pred seboj strm spust, nam bodo palice razbremenile delo medenice, kolkov in kolen. Če se na poti pojavijo daljši ravninski odseki ali deli poti s strmimi spusti, ki pa še dopuščajo tek, lahko palice enostavno in hitro zložite skupaj in jih na različne načine pripnete bodisi na nahrbtnik ali posebne hlače, ki imajo v pasnem delu sistem za pritrjevanje. Kupijo pa se lahko tudi pasovi, ki služijo še za pritrjevanje štartnih številk in skladiščenje malenkosti kot so telefon, geli, čokoladice, denarnice ipd. Nekateri prisegajo na toke oz. tulce, ki se nosijo obešeni preko ramen, a pri meni se niso preveč obnesli, saj pri teku malenkost opletajo in nekoliko omejujejo dostop do žepkov nahrbtnika. Ločimo štiri glavne kategorije palic in sicer za pohodništvo, trail tek, nordijsko hojo in smučanje ter alpsko smučanje. Pohodniške ali treking palice, so zasnovane tako, da odvzamejo telesu čim več bremena. Zato so tudi nekoliko robustnejše in težje. Pohodniki namreč tovorijo s seboj zelo težke nahrbtnike in pri njih ni v ospredju hitrost. Palice so nastavljive po višini in se lahko teleskopsko zložijo. Tovrstne palice so za tek pogojno užitne. Veliko bolje se obnesejo palice za trail tek, ki so veliko lažje in zasnovane tako, da omogočajo dober ter hiter odriv naprej. Navadno imajo tudi ergonomsko oblikovan ročaj in različne sisteme, ki se bodisi vpnejo v rokavico ali posebne trakove, da sta odriv in prenos sile rok še kakovostnejša. Obe vrsti palic zmanjšata silo na kolena, predvsem pri spustih, kjer pomagajo tudi pri koordiniranju ravnotežja. Palice za trail tek so narejene iz zelo lahkih materialov (aluminij, karbon…) in se hitro zložijo ter sestavijo. Običajno so tridelne (zložljive) ali enodelne (fiksne). Pri nakupu moramo paziti na izbiro pravilne velikosti oz. dolžine. Na robustnih, skalnatih terenih pa je treba paziti, da se nam ne zagozdijo med kakšno špranjo, saj karbon ne prenaša dobro sunkovitih upogibov.
Nahrbtnik
Daljših, nekajurnih tekov ni mogoče izpeljati brez hrane, pijače, rezervnih oblačil in kup drugih malenkosti, ki jih moramo tovoriti s seboj. Dalj časa kot aktivnost traja, večji nahrbtnik bomo tako potrebovali. Pri večdnevnih, etapnih tekih, ko je treba s seboj vzeti res veliko stvari pa je nahrbtnik še toliko bolj pomemben del opreme, ki mu je treba posvetiti malo več pozornosti. Za krajše razdalje zadostujejo že nahrbtniki, ki so izredno lahki, raztegljivi in se oblečejo kot jopiči. Imenujemo jih tudi tekaški telovniki. Njihov volumen je odvisen od razdalje, vremena, specifičnosti treninga ali tekme, giblje pa se od 2 do 10 litrov. Značilnost telovnikov je, da se zelo dobro oprimejo telesa in nas tako pri teku ne ovirajo. V primerjavi s klasičnimi nahrbtniki se nosijo nekoliko višje, na zgornjem delu hrbta, spredaj na prsih pa se zapenjajo z elastičnimi trakovi, ki so nastavljivi. Nekateri imajo možnost namestitve meha za tekočino v hrbtnem delu, večina pa ima na prednjem delu žepka, kamor pospravimo s tekočino napolnjeni mehki flaški. Pri nakupu moramo paziti na izbiro pravilne velikosti. Najbolje je, da si jih pomerimo, saj se tako kot pri oblačilih konfekcijske številke od proizvajalca do proizvajalca nekoliko razlikujejo. Klasični tekaški nahrbtniki se nosijo niže in zato se malenkost slabše oprijemajo telesa, a še vedno zagotavljajo dobro stabilnost. Njihova prostornina zagotavlja tovorjenje večje količine opreme in večina ima v hrbtnem delu prilagojen prostor za vodni meh. Volumni takšnih nahrbtnikov se gibljejo med 12 in 22 litrov, na tržišču pa je nekaj odličnih tovrstnih nahrbtnikov, ki se tako kot tekaški telovniki nosijo nekoliko višje in zato nas pri teku ne ovirajo preveč. Večina telovnikov in tekaških nahrbtnikov ima različne sisteme, kamor lahko pritrdimo tekaške palice in veliko drugih stvari, ki jih potrebujemo za hitro gibanje v naravi. Med drugim tudi zaščitno čelado, ki je v visokogorju ne samo priporočljiva ampak tudi obvezna.
Meh za vodo
Kot vsak stvar ima tudi meh za vodo tako dobre kot slabe strani. Velika teža napolnjenega meha zagotovo spada med slednje, a moje mnenje je, da je vseeno bolje imeti kakšen kilogram več in ne tvegati dehidracijo. Druga slaba stran je, da ne moremo kontrolirati količine tekočine, ki jo imamo še na razpolago. Zadnja pa je še ta, da nam polnjenje vzame veliko časa, ki je, sploh če smo na kakšni tekmi, seveda zelo pomemben del. Včasih se je tekočina v mehih zaradi velike površine, ki se prilega na hrbet, hitro segrela. Težavo so odpravili tako, da so mehi spravljeni v posebnih izoliranih torbah ali vrečah. Tudi polivanja vode po nahrbtniku ali za vrat ni več, saj je odprtina zelo velika, tesnila na zapiralih pa delujejo odlično. Na tekmah meha ne uporabljam saj navadno dve flaški s skupno prostornino 1, 2 litra zadostujeta za razdaljo med dvema postojankama. Na dolgih treningih ali kakšnih neorganiziranih tekaških projektih, kjer sem odvisen le od sebe, pa ga pogosto vzamem s seboj. Kdaj ga vzeti je odvisno od mnogih faktorjev, zato je smiselno narediti protokol pitja in se poglobiti v načrtovanje kje, kaj in koliko bomo pili, kje imamo dostop do vode, kateri letni čas je, kakšno bo vreme ipd.
Načeloma v večini visokogorskih koč pri nas nimajo podtalnice ali izvirske vode, zato koristijo deževnico. Tako bi morali vodo kupovati, kar pa cenovno niti ni tako ugodno. Zato je vsekakor boljša investicija v nakup 2 do 3 litrskega meha za vodo, v katerega pred vsakim polnjenjem vstavimo tabletko za dezinfekcijo vode. Če želimo biti seveda stoodstotni, da ne bomo skupili kakšne zastrupitve in posledično bruhanja ter diareje. S tem bi seveda tvegali dehidracijo, slabši performans, odstop ali celo težje zdravstvene zaplete. Načeloma bi naj bila voda v kočah, kljub opozorilom, da je nepitna, primerna za uživanje. Večina oskrbnikov tudi pove, da jo sami redno konzumirajo. Tam kjer vztrajajo, da voda ni pitna, jim gre bodisi za zaslužek ali pa resnično za vaše zdravje. To boste morali oceniti sami. Če imamo tabletke za dezinfekcijo si lahko brez skrbi natočimo tudi kakšno tekočo vodo, ki se nam ponudi na poti.
Komplet za prvo pomoč
Kot obvezni del opreme se na popisih mnogih organiziranih ultra trail tekem znajde tudi del opreme za prvo pomoč. Navadno so to astro folija, piščalka, elastični povoj, obliži ipd. Priporočam vam, predvsem če veliko tečete sami, da naj bodo vse zgoraj naštete stvari zmeraj v nahrbtniku tudi na vaših treningih. Če pa gre za kakšne neorganizirane daljše, ali celo večdnevne etapne teke, pa naj bo vsebina torbice prve pomoči nekoliko večja. Igla vam bo prišla prav tako pri prediranju žuljev kot tudi pri šivanju, če boste imeli s seboj seveda tudi sukanec. Pogosto se nam na dolgih poteh namreč kaj razpara ali raztrga. Da boste iglo pred zabadanjem v žulj razkužili potrebujete še vžigalnik, ki pa bo koristil tudi za prižiganje ognja, “varenje” koncev vezalk ali vrvi ipd. Zložljivi nož je vsestransko uporaben predmet, ki ne bi smel manjkati na nobeni vaši poti. Za hude čase bo prišla prav tudi kakšna protibolečinska tableta, ki pa naj ima še protivnetno delovanje. Če boste tekli veliko na odprtih delih kjer vas bo v vročih poletnih dneh spremljalo sonce, imejte s seboj kremo z visokim zaščitnim faktorjem, sončna očala in pokrivalo, najbolje zračno kapo s ščitnikom. Marsikatero nevščečnost vam bo prihranila tudi kakšna krema proti drgnjenju ali kar navaden vazelin. Za zaščito ramen, sploh če je vaš nahrbtnik zelo težek, priporočam samolepljiv in nekoliko bolj širok trak iz bombažne mreže. Rešil vas bo hudih in globokih odrgnin, ki jih lahko naredijo naramnice. Najbolje, da si ga prilepite že pred prvo etapo. Tisti kvalitetnejši se bodo obdržali na koži tudi tri ali več dni. Pred tem pa je dobro, da se na tistih delih, kamor boste pritrdili trakove seveda obrijete, saj zna biti drugače njihovo odstranjevanje zelo boleče.
