Spet ta napihnjenost!

Čeprav se veliko govori o pomenu zdravega imunskega sistema, le redki vedo, da približno 75 odstotkov njegovih celic nastaja v prebavilih

V prebavnem traktu, želodcu in črevesju živi desetkrat več bakterij, kot je celic v telesu, in število vseh mikroorganizmov je osupljivo. V vsakem gramu blata jih lahko živi tudi do sto milijard. Največji del črevesne mikroflore sestavljajo anaerobne bakterije, takoj za njimi so aerobne, kvasovke in praživali. Živijo na sluznici tankega in debelega črevesa pa tudi v njegovi notranjosti ter se hranijo s fermentiranimi ogljikovimi hidrati iz vlaken in enostavnih sladkorjev.

V uravnoteženem ekosistemu je tako 85 odstotkov zdravih in 15 odstotkov nezdravih mikroorganizmov. Neprimerna hrana, oropana hranilnih snovi ter polna kemikalij in konzervansov, pa to razmerje poruši, kar lahko vodi v slabo prebavo, slabše vsrkavanje hranil, porušeno črevesno floro in težave z odvajanjem.

Zakaj smo po kosilu »noseči«

Ena najpogostejših težav, s katerimi se soočajo ljudje, ki si želijo urediti metabolizem, je disbioza, ključna pri nastanku bolezni prebavil, avtoimunskih motenj, kot so alergije, astma, kognitivne, nevrološke in vedenjske motenje, sladkorna bolezen, kardiovaskularna in rakava obolenja. Velikokrat pa je porušena črevesna flora kriva tudi za nenehno nabiranje maščobnih oblog, kljub temu da jeste malo, se gibljete in trudite na vse pretege.

Koncept disbioze je relativno preprost za razumevanje – vpliva na prenaseljenost škodljivih organizmov v prebavilih. In posledice so številne: disbioza tankega črevesja se denimo kaže v fermentaciji (tj. napačni presnovi ogljikovih hidratov, v vretju), zaradi česar smo napihnjeni, medtem ko se disbioza debelega črevesa kaže v gnitju napačno presnovljenih maščob in živalskih beljakovin, kar opazimo kot izločanje plinov. Obe obliki lahko privedeta do zastrupitve metabolizma.

Stranski produkti presnove ogljikovih hidratov imajo negativne posledice za naše telo.

Čezmerna rast bakterij in kvasovk v zgornjem prebavnem traktu moti presnovo ogljikovih hidratov tudi z delnim uničenjem encimov trebušne slinavke in prebavnih encimov proteaze. Zato delno neprebavljeni ogljikovi hidrati vstopajo v del prebavnega trakta, kamor v takšni obliki ne bi smeli. Posledično se z njimi hranijo bakterije in kvasovke ter tako povzročijo vetrove, občutljivost trebuha in napihnjenost.

Nekateri stranski produkti presnove ogljikovih hidratov (etanol, D-mlečna kislina) se prav tako sistematično absorbirajo v telo, pri čemer lahko etanol povzroči zamegljenost in utrujenost, mlečna kislina pa zmanjša lokalno pH-vrednost v celicah, kar vodi do motenj v celični presnovi in v povišanje laktata v krvi ter manjšo proizvodnjo energije v celici. Povišan laktat je dandanes prav tako tesno povezan z neravnovesjem kandide, anksioznimi motnjami in kronično utrujenostjo. Druge posledice fermentacije so še: škoda na prebavni sluznici, povečana prebavna prepustnost in napačna absorpcija snovi.

Občutni padec imunskega sistema

Zdrava prebavna ekologija ima zelo pomembno funkcijo, brez katere telo ne more normalno in učinkovito funkcionirati. Bakterije sintetizirajo vitamin K, estrogene in določene vitamine skupine B. Prav tako pomagajo pri oblikovanju kratkoverižnih maščobnih kislin butirične in ocetne kisline. Slednja omogoča vzdrževati prebavne obloge in skupaj z ocetno znižuje raven holesterola. Nekatere bakterije izboljšujejo prebavo laktoze in pomagajo pri presnovi okoljskih in presnovnih strupov, probiotiki pa pomagajo pri uravnavanju hormonov, denimo estrogena. Črevesna mikroflora je še naravni ščit pred infekcijami, kadar je poškodovana ali razdražena, se zmožnost varovanja občutno zmanjša. Nujno in pomembno se je torej posvetiti uravnavanju in izboljšanju črevesne flore – iz zdravstvenih in drugih razlogov, predvsem pa zaradi znižanja vnetnih procesov v telesu, s čimer zmanjšate tveganje za nastanek rakavih obolenj.

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja