Start: 23. avgusta 2020, ob 06.00, v Mariboru
Termin, ki sem si ga rezerviral za Slovensko planinsko pot je od 23. avgusta, do 6. septembra, kar znaša 15 dni. Časovni cilj, ki sem si ga zastavil in se mi zdi realen je od 9 do 10 dni. V kolikor mi bodo vremenske razmere dopuščale in če mi bo uspelo pripraviti ves logistični načrt, se bom na prvo etapo podal v nedeljo, 23. avgusta. Če bo kako drugače, vas bom na družabnih omrežjih in na spletni strani o spremembi načrta, pravočasno obvestil. Prav tako vas bom redno obveščal tudi o mojem napredovanju na poti z videofilmčki, fotografijami in informacijami, kar bo dosegljivo tudi na spodnji povezavi.
Z MANO PO SLOVENSKI PLANINSKI POTI
(Obvezna) literatura 🙂
SLOVENSKA PLANINSKA POT
Slovenska planinska pot se prične v Mariboru. Prvi del poteka čez Pohorje in se preko Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp ter predalpskih hribovij spusti na Kras, kjer se na Debelem rtiču ob Jadranskem morju zaključi. Označena je s splošno oznako planinskih poti v Sloveniji – s Knafelčevo markacijo (rdeč krog z belo piko) in dodano številko 1. Z nastankom je vzpodbudila tudi nastajanje drugih planinskih obhodnic, ki se danes množično razprostirajo po Sloveniji. Dolžina Slovenske planinske poti znaša 617, 4 km. Po njej se vzpnemo skupno 37.300 metrov nekaj dodatnih jih naberemo še s spusti, kar ustreza 5 kratnem vzponu in sestopu z Mount Everesta. V povprečju jo prehodimo v 37-tih dneh. Če nam uspe tovrsten podvig narediti v 14-tih dneh in dobiti vseh 80 obveznih žigov, se nam prizna, da smo pot pretekli. Lastnik moškega tekaškega rekorda, v neverjetnem času: 6 dni, 12 ur in 52 minut, ki ga je postavil julija 2020, je ultra trail tekač Marjan Zupančič. Mejnik za prav tako odličen, najboljši ženski čas: 8 dni, 23 ur in 26 minut, pa je avgusta 2018 postavila Katja Kegl Vencelj, žena še enega odličnega ultra tekača Toneta Venclja.
Slovenska planinska pot nas pelje mimo 55 planinskih koč (49 je takšnih, da se moramo zaradi žiga na njih obvezno ustaviti), na 21 vrhov (predvsem dvatisočakov), skozi Slovenski planinski muzej in Bolnico Franja ter mimo mnogih drugih naravnih in kulturnih znamenitosti.
Je najdaljša in najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ter ena najstarejših v Evropi in na svetu. Po njenem zgledu so se podobne poti uveljavile tudi drugod po svetu, čeprav so ji sprva očitali, da ne ustreza planinstvu. Nastala je na pobudo Ivana Šumljaka, idejnega in operativnega snovalca. Šumljak jo je sprva imenoval magistrala, a je že ob odprtju leta 1953 dobila ime Slovenska planinska transverzala, ki se je nato leta 1991 preimenovala v Slovensko planinsko pot.
Slovensko planinsko pot dopolnjuje Razširjena Slovenska planinska pot (+40 točk), ki nas popelje po ostalih zanimivih delih Slovenije. Veliko več zanimivosti o Slovenski planinski poti si lahko preberete TUKAJ