Malo drugačen. Mističen. Ob pesku, vročem dnevu, mrzli noči in 140 kilometrih me čaka predvsem veliko skal. Robusten, hribovit teren s strmimi vzponi in spusti. Ekstremen v vseh pogledih. Tudi v tem, da bo na najvišji točki dosegel skoraj 3000 m nadmorske višine in slabih 8000 m skupaj po prihodu v cilj. Veliko vprašanj, malo odgovorov torej, a bodo jasni že kmalu po startu. Treba se bo prepustiti. Si zaupati. In ker tekma ni etapna, spet teči z “glavo”. Ker tehnično zelo zahtevni deli ne bodo dopuščali odklopa, pa pamet še v noge!
Dušana, ki se bo tokrat boril z mano, še bolj šibi teža tesnobnih vprašanj, ki jim, da je stiska popolna, družbo delajo poškodbe, premalo treningov in izkušenj z mednarodnih trailov – res čudovita zmes norosti in bolečine. Čeprav je borec, ki je s trmo ukroti že marsikatero mulo, so bolečine v narastišču ahilove tetive, ki se mu vlečejo že dobri dve leti, pravkar dosegle vrhunec. Hraber je, brez dvoma.Priznam, sam ne bi upal. Že zato, ker rad uživam. V dolgih tekih še posebej. Res je, da je bolečina tudi moja stara znanka, a druge vrste. Prehodne. Ali porodne, če pri tej primerjavi popolnoma zaupam izkušeni ženi. Obojne, pravi, se ti zdijo neznosne, ko ti parajo telo, a takoj, ko prečkaš ciljno črto, so pozabljene in nepomembne.
Poškodbe, predvsem trdovratne, so pač tisti zoprni del športa, ki pošteno zagrenijo življenje. Na srečo jih nimam veliko. V bistvu nič. Tu in tam kakšen zvin gležnja, ki ga relativno hitro pozdravim. Verjamem, da treningi v telovadnici, redno raztezanje in razvajanje z masažami veliko pripomorejo k njihovemu preprečevanju. Tudi počitek je pomemben del treninga, če ne kar temelj. Predvsem amaterski ter rekreativni športniki in vsi, ki smo v letih, bi morali dati telesu dovolj časa za regeneracijo. No, po neprespani noči v zraku bo to sicer težje in čaka nas še najmanj ena, ki jo bomo preživeli v teku. A kot pravijo – kar te ne ubije te naredi močnejšega.
