Ob tako ekstremnih vremenskih pogojih, kot so bili na Šri Lanki je treba v prvi meri upoštevati, da imate s seboj dovolj tekočine, ki pa ni samo voda. Tej je treba nujno dodajati elektrolite in minerale, saj so le ti nujni za številne funkcije v našem organizmu. Z znojenjem jih namreč skupaj z vodo izločamo. Po izkušnjah, ki sem jih nabral tokrat, sem ugotovil, da sem bil večinoma časa dehidriran. Predvsem prvi dan, ko je bila tekma izredno hitra, saj smo bili vsi tekmovalci še spočiti, visoko motivirani in nihče ni vedel, kakšne razmere na progi nas sploh čakajo. S seboj sem imel dva bidona po 500 ml, kar se je izkazalo za bistveno premalo, saj so bile kontrolne točke z vodo razporojene po progi na vsakih 10 km. Za to razdaljo sem v povprečju potreboval dobro uro. Organizator je sicer predpisal količino 1500 ml, kar bi najbrž zadoščalo, a predpisal je tudi proti vetrno in proti dežno jakno z lepljenimi šivi, naglavno svetilko z rezervno baterijo, komplet prve pomoči z ALU odejo za preživetje, rezervno hrano z 800 kalorijami in tubo oz. večnamensko ruto. Določenih stvari iz spiska obvezne opreme se mi ni zdelo smiselno tovoriti s seboj, kar me je v tretji etapi stalo kazni v obliki pol urnega časovnega pribitka. Če se vrnemo k hidraciji in potenju sem izbrskal zanimiv podatek, da je najvišja stopnja potu pri odraslih lahko od 2 do 4 litre na uro, kar nanese celo do 14 litrov na dan. To je še ena potrditev, da sem z litrom na uro oz. deset kilometrov bil vsekakor premalo založen, Tako sem nekje po tridesetem kilometru prve etape opazil, da je urin zelo temne barve. Razmišljal sem, da mi je urin lahko obarval tudi Beef Jerky s Teriyaki omako, ki je narejena iz temne sojine omake, a raje nisem tvegal in sem pričel več piti. Vodi sem dodal tudi prašek Rehidrol, ki sem ga imel na srečo s seboj. Urin sem v tistem dnevu še nekajkrat kontroliral, a se je hvalabogu vrnil na normalno stopono obarvanosti.
Ob visokih temperaturah in veliki intenzivnosti lahko odrasel izgubi od 2 do 4 litre znoja na uro
Foto: Aaron Rolph
Sestava znoja se razlikuje glede na posameznika, njegov ustroj, aklimatizacijo na vročino, intenzivnost ter trajanje telesne vadbe in splošno sestavo mineralov v njegovem telesu. V znoju najdemo naslednje minerale: natrij, kalij, kalcij in magnezij. V manjši koncentraciji pa še številne druge elemente: cink, baker, železo, krom, nikelj in svinec. Verjetnost je, da skozi potenje zapusti telo še veliko mnogo drugih manj bogatih mineralov in v ustrezno nižjih koncentracijah.
Sestava znoja se razlikuje od posameznika in je odvisna od mnogo faktorjev.
Foto: Aaron Rolph
KAJ SO MINERALI?
Minerali so dragocene rudninske hranilne snovi anorganskega izvora, ki predstavljajo kar 4,5 odstotka človekove telesne mase in se v našem telesu največkrat nahajajo v obliki soli. Prištevamo jih med mikrohranila, saj telesu ne služijo kot vir energije, ampak sodelujejo pri številnih biokemičnih procesih v telesu. Nahajajo se v vseh tkivih in telesnih tekočinah, najdemo pa jih tudi v kosteh in sklepih, zobeh, mišicah in živčevju. Minerali so življenjskega pomena, saj imajo v našem telesu pomembno vlogo pri razvoju in ohranjanju kosti in zob, zdravju možganov, celičnih funkcijah in podpiranju metabolizma. Poleg tega pa so ključni pri prenosu živčnih impulzov v telesu, delovanju mišic in vzdrževanju elektrolitskega ravnovesja. Nujno jih potrebujemo tudi za tvorbo encimov, hormonov, hemoglobina in vitaminov. Glede na potrebno količino mineralov v telesu jih delimo na makroelemente in mikroelemente. Med makroelemente spadajo kalcij, fosfor, kalij, žveplo, klor, natrij in magnezij. Te snovi potrebuje človek sicer le v majhni količini, vendar pa lahko že odsotnost ali pomanjkanje zgolj enega minerala povzroči hudo bolezen. Mikroelementi pa so železo, jod, baker, cink, kobalt, krom, molibden, selen, fluor, mangan, silicij in vanadij.
KAJ SO ELEKTROLITI?
Elektroliti so tisti minerali, ki se raztopijo v telesnih tekočinah, pri čemer nastanejo ioni – delci z električnim nabojem. S svojimi lastnostmi in predvsem z električnim nabojem so osnova mnogim kemičnim reakcijam v telesu, da te potekajo usklajeno in brez zapletov. Z njihovo pomočjo je možen prenos živčnih signalov, delovanje mišic, uravnavanje tekočin v in zunaj celic našega telesa ter druge pomembne funkcije. Elektroliti so sestavljeni iz mineralov natrija, kalija, klorida, magnezija, kalcija, fosforja in sulfatov. Da bi naš organizem lahko nemoteno deloval je nujno, da je v telesu vseskozi vzpostavljeno elektrolitsko – mineralno ravnovesje. Med znojenjem, uriniranjem in odvajanjem blata izgubimo določen delež elektrolitov, ki jih moramo nadomestiti, sicer so lahko naše celice resno ogrožene, še posebno pa pomanjkanje elektrolitov slabo vpliva na srce. Naše telo mineralov in elektrolitov ne more sintetizirati samo, zato jih moramo vanj vnašati s pomočjo zdrave in uravnotežene prehrane, z veliko svežega sadja in zelenjave. Običajno to zadostuje, včasih pa zaradi različnih razlogov lahko kljub temu pride do pomanjkanja oziroma neravnovesja. Velikokrat je neravnoesje posledica povečanega potenja ob naporni vadbi še posebej pri visokih temperaturah in motene absorbcije pomembnih hranil. V teh primerih organizem potrebuje povečan vnos mineralov in elektrolitov bodisi v obliki povečane konzumacije primernih živil bodisi v obliki prehranskih dopolnil in zdravil.
KAKŠNI SO ZNAKI DEHIDRACIJE IN POMANJKANJA ELEKTROLITOV
Zelo pogost simptom elektrolitsko-mineralnega neravnovesja je pospešen ali neenakomeren srčni utrip. Zaradi pomanjkanja elektrolitov se mnogi soočajo s prekomerno utrujenostjo, razdražljivostjo, glavobolom, težavami s koncentracijo, nespečnostjo, slabostjo, prebavnimi težavami in povečano žejo. Poleg tega se v mišicah pojavi občutek oslabljenosti, pogosti pa so tudi mišični krči in bolečine.