Gibanje? Seveda. Zunaj? Absolutno. Gozd je namreč tisti zdravilec, pri katerem bomo dobili najmočnejši naravni zdravilni koktejl. In zakaj ravno gozd?
Več tisoč sodobnih znanstvenih raziskav kaže, da lahko preživljanje časa v naravi znatno zmanjša možnosti za številna vnetja v telesu. Čas, ki ga preživimo v gozdu, povečuje namreč nastanek velikih granuliranih limfocitov, ki našo imunsko obrambo spodbujajo, da poveča aktivnost protivirusnih oz. t.i. celic ubijalk (bele krvne celice). Še več, japonska raziskava, narejena na starejših in otrocih, je celo pokazala, da obisk gozda poveča količino medceličnih protirakastih proteinov, ta učinek pa naj bi trajal še ves teden po aktivnosti. Nobenega od teh učinkov pa niso zaznali pri sprehodih po mestu, tudi v mestnih parkih ne.
Druge študije so pokazale, da na izboljšanje aktivnosti našega imunskega sistema močno vplivajo naravne arome, znane kot fitoncidi, ki jih izločajo zimzelena drevesa. Vdihovanje svežega gozdnega zraka, bogatega s temi naravnimi antibiotiki, ki jih drevesa in rastline izločajo v zrak kot zaščito pred škodljivimi insekti in mikroorganizmi, je namreč odlična preventiva proti malignim obolenjem, zdravilni učinek pa naj bi se kazal tudi pri bolnikih s povišanim krvnim tlakom, depresijo in nespečnostjo. Znanstveniki, ki so raziskovali zdravilnost gozdnega zraka, so tako prišli do spoznanja, da lahko že dve uri v gozdu okrepita imunski sistem, spet drugi, da celo za petdeset odstotkov. Študija, objavljena leta v Environmental Health Perspectives, pa je ugotovila, da je pri ljudeh, ki so živeli v njegovi neposredni bližini, kar za dvanajst odstotkov nižja umrljivost. A narava je koristna tudi za duševno zdravje – zmanjšuje kognitivno utrujenost in stres ter je lahko v pomoč pri depresiji in anksioznosti.
Krepitev imunskega sistema
Izkušnje ljudskega zdravilstva, ki jasno govorijo o zdravilnih učinkih gozda in dreves, se zdijo sodobnemu človeku malo verjetne. Njegov um namreč sprejema kot resnično le tisto, kar je empirično dokazljivo. A po definiciji japonskega znanstvenika gozdne medicine dr. Qing Lija, veljajo drevesa že v najstarejših sistemih verovanj za temelj človekovega obstoja. Na njegovo pobudo so leta 1982 začel tudi razvijati metodo Šinrin joku (Gozdno kopanje), zasnovano na vsrkavanju gozda z vsemi čutili, ki so jo na Japonskem vključili v nacionalni zdravstveni program. Z gozdovi sta danes tako pokriti dve tretjini države, iz njih pa izhajajo japonska kultura, filozofija in vera.
Dr. Li ob tem razlaga, da bo do leta 2050 skoraj osemdeset odstotkov svetovnega prebivalstva, ki bo takrat štelo devet milijard ljudi, živelo v mestih. Ta pa že danes prekipevajo od vznemirljivosti, novosti, energije, zato je življenje v njih stresno. In dlje, ko tako živimo, slabše je naše zdravje – srčni napadi, kapi in rak so vse pogostejši, prav tako duševne bolezni, odvisnosti, osamljenost, depresija in panični napadi. Po njegovih besedah so v japonskih gozdovih, ki veljajo za najlepše in najbolj neokrnjene, prvič znanstveno dokazali, da tako imenovane gozdne kopeli krepijo imunski sistem, dvigujejo nivo energije, lajšajo anksioznost, depresijo in jezo, zmanjšajo stres in poskrbijo za sprostitev.
V »zeleno« tišino
Samo v gozdu še lahko doživimo tišino, ki velja danes za enega najbolj ogroženih človeških primarnih potreb na svetu. Ob vdihovanju omenjenih fitoncidov, je njegovo ozračje polno zdravilne moči eteričnih olj (alfa-pinen in limonen), ki jih sproščajo drevesa in druge rastline, še posebej intenzivno v spomladanskem in poletnem času. Raziskovalci z univerze v Essexu so tudi ugotovili, da smo po vadbi v zeleni okolici srečnejši in manj utrujeni, energija, ki jo dobimo, pa traja dlje kot po vadbi v telovadnici. »Počutje se močno izboljša že po krajši telesni dejavnosti v naravi«, pravi Dr. Li, ki v knjigi Z gozdom do sreče in zdravja podrobneje pojasni: »Vadba zunaj je lažja ali se nam tako le zdi. Kadar telovadimo v okolju, ki nam je privlačno, lepo in kjer se dobro počutimo, nam je vsaka dejavnost namreč manj naporna. Hiter sprehod je lažji od hoje po tekočem traku v telovadnici, čeprav smo v obeh primerih prehodili enako razdaljo. Raziskave kažejo, da se tudi urnika vadbe držimo bolje, kadar telovadimo zunaj.«
ZANIMIVOST
Termin fitoncidi je sestavljenka iz grške besede phyto – rastlina in latinske besede caedo – ubijam. Leta 1929 jo je v znanost uvedel Boris Petrovič Tokin (1900-1984), doktor bioloških znanosti ter rektor Univerze v sibirskem Tomsku, ki je raziskoval rastlinske baktericide s protimikrobnimi lastnostmi. K raziskovanju ga je napeljalo opažanje, da na območju sibirske tajge praktično ni bolnih ljudi, čeprav je življenje težko. Čudil se je tudi ugotovitvi, da kljub neustreznim higienskim razmeram pri pripravi hrane ljudje v azijskem delu Rusije praktično ne obolevajo za okužbami. Razlago za trdno zdravje prebivalcev onstran Urala je naposled našel v fitoncidih. Znanstvene in medicinske raziskave, ki so sledile Tokinovim, so potrdile, da so snovi, ki jih izločajo drevesa (kot višje razvite vrste) naravni antibiotiki, ki delujejo na nižje razvite organizme tako, da onemogočijo patogene dejavnike.
Brez telefonov, slušalk…
Še ena študija psihologov z Univerze v Utahu in Univerze v Kansasu je potrdila, da preživljanje časa v naravi povečuje ustvarjalnost. Rezultati testov ustvarjalnosti so bili namreč za 50 odstotkov boljši pri osebah, ki štiri dni življenja v gozdu niso uporabljali elektronskih naprav (računalnika, tablice, telefona, ipoda). Ta študija je bila hkrati tudi prva, ki je dokumentirala sistematične spremembe v kognitivnih funkcijah na višji ravni, povezanih s potopitvijo v naravo. Po mnenju Davida Strayerja, soavtorja študije in profesorja psihologije na Univerzi v Utahu, »ima interakcija z naravo torej dobro merljive koristi za ustvarjalno reševanje problemov,« ponuja pa tudi priložnost, da se poskušamo prizemljiti oziroma povezati s seboj.
»Več sem se naučil od bukev kot iz bukev .”
Sv. Bernard (1090-1153)
Abeceda našega obrambnega mehanizma
Imunski sistem zdravega organizma še vedno velja za najbolj prefinjen varnostni sistem na svetu in ljudje so se tisočletja zdravili na različne načine. Medicina in farmacija resda nista bili od nekdaj razviti, zato pa je človek, tedaj neprimerno bolj vpet v naravo, poznal nekatere tehnike zdravljenja, ki niso bile le priljubljene, temveč tudi učinkovite. Skoraj vse pretekle civilizacije so zato imele svoj izbor različnih učinkovitih zdravilnih praks. In čeprav je o tem, kako so modrost in znanje mnogih generacij s pridom uporabljali tedanji nadarjeni in razsvetljeni zdravilci, ostalo le malo zapisanega, smo lahko danes srečni, da se je ohranilo vsaj nekaj informacij. Te nam tudi povedo, kako daleč se je današnji svet odmaknil od naravnega zdravljenja in zdravega življenja.
Kako deluje?
Zunaj nas čaka na tisoče virusov, bakterij in drugih mikroorganizmov. Nekateri so za nas dobri, drugi nam škodujejo. Zato se je naš imunski sistem naučil sodelovati z neškodljivimi in se braniti pred tistimi, ki nas prizadenejo, da nas varuje pred vdorom neželenih vsiljivcev, kakršni so bakterije, virusi in glivice ter različne strupene snovi, hkrati pa skrbi za odstranjevanje strupov, ki nastajajo med naravnimi presnovnimi procesi. Kadar je oslabljen, pa se telo neželenih snovi ali vsiljivcev ne more znebiti, zato zbolimo. Oslabljenost njegove obrambe pa ne prepoznamo le po okužbah, ampak tudi po utrujenosti, izčrpanosti, ki se pogosto pojavita ob menjavi letnih časov s toplejših na hladnejše, ko temperaturna nihanja, pomanjkanje gibanja na svežem zraku in pogosto tudi manj redno uživanje vitaminov oslabijo naravne obrambne sposobnosti telesa.
Duša narave
“Narava je naš naravni zdravilec, zato človeku vrača izgubljeno moč in ponuja upanje v boljši svet. Zaupajte ji, sprehodite se pod obokanimi krošnjami dreves bosonogi in lahkega srca, varujte njeno dušo in prepustite se njeni lepoti. Njena zdravilna moč je neomajna in neskončna, prežeta z milijoni let starimi spomini na človeka-prijatelja, poraščenega in golega, nemočnega in hrabrega. Prisluhnite ji, naši zaupnici. “
Metod Češek (Extraveganza)
Več izsledkov o raziskavi zdravilnih učinkov gozdov si lahko preberete v članku “The healing effects of forests“. V članku, ki temelji na znanstvenih spoznanjih, “Doctors Tell Us How Hiking Can Change Our Brains“, pa si lahko preberete o pozitivnih učinkih hoje v naravi. Popularnost “gozdnega kopanja” je začela naraščati z objavo članka Take Two Hours of Pine Forest and Call Me in the Morning v Outside Magazine.