Na pomanjkanja kisika se telo odzove s sprostitvijo hormona eritropoetina, kar povzroči povečano tvorbo rdečih krvnih telesc ter višjo raven hemoglobina v krvi. Takšna prilagoditev pa privede do boljših športnih dosežkov. Do enakega učinka pridemo z umetnim vbrizganjem sintetične oblike EPO, ki velja za eno najhujših kršitev v profesionalnem športu. Atleti, ki so se rodili in živijo v visoko ležečih krajih na okoli 2.000 metrov n. v., denimo na zahodni polovici zvezne države Kolorado v ZDA ter v nekaterih delih Afriških držav Kenije in Etiopije, so tako skorajda a priori v prednosti pred tekmeci.
Na pomanjkanja kisika se telo odzove s sprostitvijo hormona eritropoetina, kar povzroči povečano tvorbo rdečih krvnih telesc ter višjo raven hemoglobina v krvi. Takšna prilagoditev pa privede do boljših športnih dosežkov. Do enakega učinka pridemo z umetnim vbrizganjem sintetične oblike EPO, ki velja za eno najhujših kršitev v profesionalnem športu. Atleti, ki so se rodili in živijo v visoko ležečih krajih na okoli 2.000 metrov n. v., denimo na zahodni polovici zvezne države Kolorado v ZDA ter v nekaterih delih Afriških držav Kenije in Etiopije, so tako skorajda a priori v prednosti pred tekmeci.
Od višine se zvrti
Razlike v zelo dobrih rezultati tekmovalcev iz Kenije ter Etiopije in slabih uvrstitvah drugih vzdržljivostnih športnikov na poletnih olimpijskih igrah v Ciudad de Mexicu na 2.300 m nadmorske višine, so ob koncu šestdesetih sprožili obsežne raziskave o vplivu hipoksije na delovanje človeškega organizma. Z njimi so znanstveniki pridobili veliko podatkov o njegovih odzivih, delovanju in aklimatizaciji. Toda proces prilagoditve telesa na velike nadmorske višine je še zmeraj precej nejasen, saj je bila večina raziskav usmerjenih predvsem na alpinizem in aeronavtiko. Tako glede višinske vadbe kot pripomočka za izboljšanje športnih sposobnosti v nižinah še danes nimamo objektivnega kazalca, s katerim bi lahko učinkovito spremljali procese privajanja. V zadnjih letih je raziskovanje vendarle nekoliko napredovalo in dejansko so ugotovili, da korelacija z napredkom obstaja. Znanstveniki sicer še niso enotni, vendar se je za najbolj učinkovito kombinacijo treninga s hipoksijo izkazal sistem spanja na višini ter treniranja v nižini oziroma podobne variacije
Hipoksija
Z njo se najpogosteje srečujemo v gorah in sicer zaradi tlaka, ki z rastjo nadmorske višine pada. Delež kisika pri tem ostaja ostaja enak, vendar se zniževanjem zračnega tlaka znižuje tudi delni tlak kisika, ki določa, koliko kisika se bo preneslo iz krvi v tkiva oz. organe. Temu pravimo hipoksično stanje. Za delovanje celic je kisik nujen, njegova razpoložljivost pa bistvena za življenje in pravilno delovanje človeškega organizma. Ker premagovanje napora potrebo po kisiku še poveča, se telo odzove z ustreznimi prilagoditvenimi procesi: najprej dihalni sistem s povečano frekvenco in globino dihanja, ter srce s pospešenim utripom. Sledijo še povečanje števila eritrocitov za večji prenos kisika, encimske in biokemične spremembe pa na koncu omogočijo boljši prehod kisika iz krvi v organe. Hitrost naštetih prilagoditev na nadmorsko višino pa se od posameznika do posameznika razlikuje in ni pogojena s kondicijo.
In njena simulacija
Z njo se najpogosteje srečujemo v gorah in sicer zaradi tlaka, ki z rastjo nadmorske višine pada. Delež kisika pri tem ostaja ostaja enak, vendar se zniževanjem zračnega tlaka znižuje tudi delni tlak kisika, ki določa, koliko kisika se bo preneslo iz krvi v tkiva oz. organe. Temu pravimo hipoksično stanje. Za delovanje celic je kisik nujen, njegova razpoložljivost pa bistvena za življenje in pravilno delovanje človeškega organizma. Ker premagovanje napora potrebo po kisiku še poveča, se telo odzove z ustreznimi prilagoditvenimi procesi: najprej dihalni sistem s povečano frekvenco in globino dihanja, ter srce s pospešenim utripom. Sledijo še povečanje števila eritrocitov za večji prenos kisika, encimske in biokemične spremembe pa na koncu omogočijo boljši prehod kisika iz krvi v organe. Hitrost naštetih prilagoditev na nadmorsko višino pa se od posameznika do posameznika razlikuje in ni pogojena s kondicijo.
V iskanju pogojev za optimalno pripravljenost športnikov so si znanstveniki izmislili nekaj različnih sistemov ter prišli do spoznanja, da lahko hipoksijo simuliramo v kateremkoli prostoru, če uspemo vzpostaviti mešanico zraka z manjšo vsebnostjo kisika.
Popolno simulacijo višine tako dosežemo s posebno podtlačno komoro, iz katere izčrpamo zrak. Ker je prostorsko zelo omejena in zahteva posebne postopke pri izenačevanju pritiska, so redko v uporabi, največkrat za potapljače.
Višinski šotori na drugi strani so namenjeni počitku. Posebna črpalka odstrani del kisika in tako je mešanica zraka po vsebnosti kisika enaka tisti na večjih nadmorskih višinah. Njihova slabost je, da se zaradi hrupa, ki ga povzroča črpalka, slabše spi. Tudi prostora ni veliko, čez noč se segreje in s tem se povečata znojenje ter posledično vlažnost. Počitek in regeneracija sta zato slabša, prav tako lahko pride do dehidracije in slabega počutja.
Enaki principi kot pri šotoru imajo višinske sobe, le z veliko več prednosti. V njej je po želji nastanjenih več športnikov, umestimo jo lahko v vsak bivalni prostor, omogoča veliko ugodnejše bivanje in nenazadnje niso namenjene zgolj počitku. Zaradi nepopolnega tesnenja pri oknih in vratih, kjer prihaja do mešanja z zunanjim zrakom, pa rado prihaja do manjših izgub. Ker je tlak v sobi enak zunanjemu, se to dogaja zelo počasi.
Najpreprostejša in najcenejša, a hkrati najmanj praktična različica simulacije hipoksije pa je vsekakor obrazna maska ali ustnik.
Tudi v Sloveniji veliko možnosti
Prednost izposoje višinskega šotora je nizka cena in možnost njegove postavitve kjerkoli, tudi v svoji sobi. Slabost pa, da je bivanje v njem omejeno samo na spanje in počitek, ki, kot rečeno, nista preveč udobna.
Druga, veliko boljša izbira je spanje ter bivanje v višinski sobi. Teh je v Sloveniji kar nekaj. Najbolj moderne in izpopolnjene v olimpijskem centu Planica, omogočajo simulacijo celo do višine 6000 m. Ponujajo jih tudi v olimpijskih športnih centrih Rogla, Terme Zreče in v Športnem hotelu na Pokljuki, kjer sem se v sklopu priprav na UTMB 2019 hotel prepričati, ali teorija resnično deluje tudi v praksi. Glede na umeščenost hotela na dobrih 1.200 nad morjem in treningov, ki sem jih opravljal še dober tisočak višje, sem uporabljal metodo LHTH (Live high – train high) ali bivaj visoko – treniraj visoko. Pogoji, ki sem jih imel v višinski sobi v zadnji tedenski periodi so namreč simulirali višino 3.500 metrov. Po tej metodi, naj bi se povečala tvorba novih krvnih žilic in zmanjšal tonus gladke mišičnine v žilni steni, ki povzroči njeno širjenje. S tem se povečata aerobna in anaerobna presnova. Negativna posledica te metode naj bila po Dr. Trentu Stellingwerffu zmanjšanje intenzivnosti vadbe na višini, kar pomeni počasnejši tempo, podaljšal pa naj bi se tudi čas regeneracije.
Kakšen teden po zaključku omenjenih priprav na Pokljuki še vedno opažam pozitivne učinke. In sicer: bistveno boljšo vzdržljivost, večjo moč in manjšo utrujenost pri treningih na 1.000 metrov. Osnovni oziroma bazni tempo na ravninskih nižinskih tekih mi je resnično nekoliko padel, toda v tek vlagam bistveno manj napora kot prej in je mnogo lahkotnejši.
Med bivanjem v sobi sem dejansko opazil nekoliko slabši ter manj trden spanec z nekaj zbujanji na noč, čez dan pa rahel pritisk v predelu senc. Ko sem sobo zapustil in se odpravil na trening, je pritisk popustil in popolnoma izginil. Kljub pogostim (do dva na dan) ter srednje do zelo zahtevnim treningom, sem se naslednji dan počutil relativno spočit in fizično močan. Med treningi na višini od 2.000 do 2,500 metrov, pa nisem zaznal težav s hipoksijo, kar je domnevam posledica vmesne prilagoditve oz. aklimatizacije.
Višinsko komoro naj bi že leta 1978 uporabljal Reinhold Messner pred prvim vzponom na Everest brez uporabe dodatnega kisika. Danes je splošno znano, da višinske sobe uporabljajo mnogi športni zvezdniki, kot so tenisač Novak Đoković, nogometaši Reala Madrida in Barcelone, biatlonec Ole Einar Bjoerndalen ter številni drugi tuji in domači športniki, kot so Tadej Valjvec, Katja Višnar, Jure Kocjan…