Zaradi agresivnega trga in nepotešljivih apetitov po dobičku, živimo v času najbolj napredne kmetijske tehnologije. A še nekaj generacij nazaj so hrano zagotavljali predvsem lokalne kmetije. In to je bil čas, ko so bile bolezni, kot so debelost, bolezni srca in ožilja, rak ali alzheimerjeva bolezen, izjema.
Fat ali fast food?
Ko sem se pred tremi leti iz cestnega kolesarja prelevil v ultra trail tekača, sem v iskanju optimalne prehrane za doseganje boljših športnih rezultatov, kakovostnejše regeneracije ter ohranjanja zdravja, preizkusil vrsto diet. Zaradi hitrega praznjenja glikogenskih rezerv in potem dolgega trpljenja do ciljne črte, sem prišel do zaključka, da moram telo navaditi na boljši izkoristek energije, ki je imam na zalogi bistveno več. Torej maščobe. Tako sem se s ketonsko dieto srečal praktično že na začetku tekaške kariere in jo ves čas prilagajal počutju, pripravam in vrsti tekem, ki so bile pred mano. Zakaj se stroga ketonska dieta za športnike ne priporoča lahko preberete v članku 7 pasti low Carb diete.
Zaradi razgibane športne in družinske dinamike pa sem seveda med tistimi, ki jim pripravljanje rednih zdravih obrokov predstavlja velik izziv. Prostega časa je malo in naše prehranjevalne navade so zelo različne. Zato se rado zgodi, da obroke kar preskočimo ali jih v naglici, slabo prežvečene, vržemo vase, saj je čas zanje odvisen od hitrih, spremenljivih urnikov. S tem obremenimo prebavni sistem in tudi količina hranilnih snovi, ki jih telo absorbira, je manjša. Velikokrat zaradi zmanjševanja stroškov kupujemo hrane slabše kakovosti in pripravljamo cenejše obroke.
Več ljudi-slabša hrana
Ker je povečanje števila prebivalcev sprožilo povpraševanje po večji, hitrejši proizvodnji hrane, je zaradi novih načinov kmetovanja prišlo do upada hranil v tleh in posledično tudi v pridelkih. Primorani smo bili razviti nove tehnologije, ki pa na žalost vključujejo pesticide in gnojila. Tudi transport, shranjevanje, dodane kemikalije in aditivi vplivajo na zmanjševanje mikrohranil, pomembnih za zdravje. Pridružil se je še genski inženiring in tako je danes veliko hrane tudi gensko spremenjene. Po najnovejših raziskavah naj bi zelenjava na tržnici tako vsebovala od 5 do 15 odstotkov, tista v supermarketih pa celo do 50 odstotkov manj mineralov, kot pred petdesetimi leti. Živinoreja ter predelava mesa, mleka in mlečnih izdelkov so seveda poglavje zase. O tem sem pisal v članku O tem, ali je meso rakotvorno in ali ga je sploh varno jesti. Če zgolj povzamem – s hranilno vrednostjo mesa ni nič bolje, pridelava in predelava pa sta neredko sporna. Seveda ne velja zanemariti dejstva, da z globalnim načinom življenja in industrializacijo povzročili povečan nivo onesnaževalcev v okolju. Za razgradnjo in izločanje strupenih spojin, telo tako porablja dodatna hranila in potrebuje podporo, ki je zaradi naštetih razlogov nima dovolj.
Hrana v tabletkah
Da bi ublažili škodo, se je začelo raziskovanje, izdelovanje in ponujanje prehranskih dodatkov, ki bi naj nadomestili pomanjkanje hranilnih snovi. Tako tudi na slovenski trg prihajajo iz dneva v dan novi izdelki, za katere vsi proizvajalci zatrjujejo, da krepijo imunski sistem, blažijo stres, izboljšujejo prebavo, lajšajo vnetja, težave v meni, obnavljajo obrabljene kosti, pomagajo pri hujšanju itd. Ob vitaminih in mineralih imamo še različne antioksidante za povečanje fizične moči in spominskih sposobnosti, boljšo koncentracijo, izboljšanje kakovosti ter videza kože, preprečevanje uroloških okužb, uravnavanje imunskega sistema ali povečanje odpornosti proti različnim povzročiteljem bolezni.
Še en maček v žaklju?
Strokovnjaki zagovarjajo, da je v obdobju nosečnosti in dojenja, fazi hitre rasti pri otrocih in mladostnikih, večjih športnih naporih, staranju, akutnih in kroničnih boleznih, pri jemanju določenih zdravil, neustrezne ali pomanjkljive prehrane, duševnega in telesnega napora ter stresa potreba po vnosu antioksidantov mineralov, vitaminov in drugih dodatkov smiselna in priporočljiva. Predvsem športniki, zlasti vrhunski, in vsi, ki so izpostavljeni hudemu stresu na odgovornih ali nevarnih delovnih mestih, naj bi nekatere jemali redno. Občasno, predvsem ob prehodih letnih časov, pa prehranske dodatke priporočljivo vsem, ki si želijo okrepiti imunski sistem. Seveda se je o tem, kaj, kdaj in koliko jemati, smiselno posvetovati in informirati.
Strokovna podpora
Ker sodim v kategorijo amaterskih športnikov, za katere menim, da smo po fizičnih pripravah skorajda primerljivi s profesionalnimi, a nimamo podpore prehranskih svetovalcev, fizioterapevtov in športnih trenerjev ter se ob tem borimo še s pomanjkanjem časa za počitek, regeneracijo in spanje, je moj imunski sistem velikokrat ogrožen. Zato nekatere dodatke že nekaj let uživam redno. Mednje sodijo maščobne kisline Omega 3, multi vitamini in minerali ter mešanica elektrolitov. Občasno dodam še proteine in esencialne aminokisline. Na daljših treningih ali tekmah je protokol pitja in hranjenja vsekakor drugačen, predvsem na ekstremnih razdaljah, po katerih se tudi čas regeneracije bistveno podaljša. Tako sva letos v sodelovanju z Vitjo Sikoškom (Vitja.si) izdelala načrt, kako s športnimi prehrambenimi dodatki izboljšati podporo telesu. Po uvodni mesečni kuri z Beta alaninom, ki pomaga nevtralizirati mlečno kislino, sem pred začetkom vsakega daljšega in napornega treninga začel jemati tudi ABE preworkout napitek, ki poveča telesno zmogljivost, zmanjša utrujenost ter bolečine v mišicah. Zaradi Teaktrina, s podobnim delovanjem kot kofein, pa zagotavljajo dobro koncentracijo in osredotočenost. Za stalno oskrbo z energijo, nenehno hidracijo in regeneracijo med treningom uporabljam tudi mešanico visoko koncentriranih cikličnih ogljikovih hidratov v kombinaciji z elektroliti in aminokislinami, za hitrejšo in boljšo regeneracijo pa takoj po aktivnosti popijem izolat (govejih) beljakovin.
Kakovosten spanec najboljši zdravnik
Ker sem velikokrat delal pozno v noč, je trpela kakovost obnove organizma. Na srečo nisem imel hujših poškodb, le izpeljava treningov in forma sta nihala s količino (ne)prespanih ur. Zato sem se pred kratkim lotil še počitka – zadnji obrok zaužijem ob 18.00, od 19.00 naprej pa ne uporabljam telefona in računalnika. Zelo pomembno je namreč, da se odpravimo v posteljo dovolj zgodaj in se pred spanjem pričnemo umirjati. Po potrebi si pomagam z eno do dvema tabletama za lažje uspavanje, ki se dobijo v vseh lekarnah brez recepta in so na rastlinski osnovi. Najkakovostnejši spanec bomo imeli od 23.00 ure naprej, kar pomeni, da moramo biti najkasneje ob 21.00 uri že v postelji. Okoli polnoči je namreč sproščanje rastnega hormona – somatotropina (STH) največje, ta pa stimulira rast mnogih tkiv v telesu, vpliva na sproščanje maščobnih kislin iz maščobnih celic in pospešuje njihovo porabo za energijo, zmanjšuje dvig krvnega sladkorja, povečuje proizvodnjo vezivnega tkiva, spodbuja rast hrustanca, izboljša spanje, poveča telesno in umsko zmogljivost, pomaga pri stresu, sodeluje s spolnimi hormoni ter pomaga pri izločanju ščitničnih hormonov, nadgrajuje telesno maso, razgrajuje maščobo ter še veliko drugih procesov v telesu. Ker z leti količina hormona upada, je zato še pomembneje, da smo fizično aktivni, se zdravo prehranjujemo in dovolj spimo. Pa lahko noč! 🙂
