The Day before Day 1

Na pot sem se odpravljal z mešanimi občutki. Nisem vedel, kaj me čaka. Slutil sem, da to ne bo klasična ultra, ki sem jih odtekel že kar nekaj. Tudi počasna etapna dirka, ki se je moraš lotiti predvsem z glavo in pravilno razporediti moči, ne more trajati le dva dni. Pred menoj je bil torej nekakšen nov tekaški hibrid. Zato sem na predvečer tekme v glavi preigraval različne scenarije, ki so premetavali vso opremo iz večjega v manjši nahrbtnik in nazaj. Dokler ni padla odločitev za manjšega, ki je kompaktnejši in pri teku manj opleta. Z njim bom vseeno lahko prenesel vso zahtevano opremo. A nekaj gelov ter regenaracijskih in izotoničnih praškov sem žal moral pustiti v kovčku, ki bo v hostlu počakal name do nedelje. Posloviti sem se moral tudi od tanjše vetrovke in nekaj čokoladic. Za nameček pa se mi je na pasu z žepki za telefon, gele ter drugo manjšo kramo in palice, strgala še zadrga. Da je bil večer popoln pa je ura zahtevala še posodobitev s priklopom na računalnik, ki ga seveda nisem imel s seboj. Hvalabogu sem že dovolj star, da me ne iztiri več vsaka malenkost, zato sem modro zaključil, da je čas za spanje.