Novost trail prireditev v Sloveniji v letu 2021 sta tekmi v okviru Golden Trail National Series, pod katero se kot glavni pokrovitelj podpisuje francosko podjetje za proizvodnjo športne opreme Salomon. Pravila GTNS so takšna, da se mora tekmovalec pomeriti na dveh tekmah v svoji ali drugi državi, ki ju GTNS predhodno odobri in potrdi. Točkuje se le prvih 30 mest (od 100 do 2 točki), seštevek točk iz obeh tekem (znotraj ene države) pa tekmovalcu prinese končno uvrstitev. Kategoriji sta samo dve, moška in ženska. Od letošnjega leta se je tako pri nas za GTNS točke bilo možno potegovati na tekmi K24 – Ultra Trail in sicer na 30 km (letos je bilo izjemoma na 24 km) dolgi različici K24 trail | 24KM, ter na 32 kilometrski LEGIONAR UTVV30 v okviru UTVV. Z Risnjak in Učka trailoma pa so se tekmovanjem GTNS pridružili tudi naši sosedje Hrvati. Dirki bom zagotovo obiskal prihodnje leto (2022).

K24 2021
Ko sem izvedel za novico, da se bo premierna tekma GTNS odvijala čisto blizu in da mi udeležba na njej ne bo porušila koncepta treningov pred nastopom na UTMB 2021, sem se takoj prijavil in poklical Luko, s katerim zadnji dve leti kar pogosto tečeva skupaj. Tudi Luka se je strinjal, da bova 7.8.2021 stala na štartu v Črni na Koroškem. Lepo je bilo srečati veliko znanih obrazov, ki sem jih v letu 2020, ko zaradi vsem dobro znanim razlogom ni bilo tekem, že močno pogrešal. Prav tako sem pogrešal tudi vznemirjenje pred startom. Ko smo se končno pognali iz štartnega boksa je sledil zelo hiter prvi kilometer, dokler se nismo nekoliko povzpeli in zavili v zapuščen rudniški rov v podzemlju Pece.

Pred startom sem pri Vesni Sevšek prevzel še nove Leki tekaške palice, ki prihajajo na tržišče aprila 2022. Nadgradnja MICRO TRAIL RACE prinaša veliko novosti med katerimi bi izpostavil izredno majhno težo, nov koncept ročaja in zelo dobra uravnoteženost palice, ki je tik pod držalom.
Po šestih kilometrih mraka, odmevanja topota korakov in naravne klime se je pri izhodu iz jame pred nami postavil prvi konkretnejši vzpon, ki nas je zapeljal proti Pikovem, do prve merilne ter okrepčilne postaje – Karavla Tito. Na dobrem 12-tem kilometru sem imel še vse potrebno, vključno z dovolj tekočine s seboj. Zato sem nadaljeval pot brez ustavljanja in tako pridobil nekaj minut prednosti. Sledil je drugi, zelo strm vzpon, ki nas je pripeljal do najvišje točke na tekmi – Tomaževe koče na 1345 metrih nadmorske višine. Tukaj je bila tudi druga merilna in okrepčilna postaja, a ker je bilo do cilja samo še slabih 11 kilometrov, pretežno spusta, sem izpustil tudi to. Na trenutke je bil teren zelo zahteven in pot navzdol vratolomna zato sem tekel nekoliko z rezervo, saj si nisem hotel nakopati kakšne poškodbe tik pred nastopom v Franciji. S časom 02:36:06 sem v zelo hudi konkurenci pristal na 24-tem mestu in tako dobil tudi prve GTNS točke.

Z Luko sva se v cilju oba veselila dobrih časovnih rezultatov, predvsem pa sva se strinjala, da je bila tekma izredno hitra, naporna, slikovita ter seveda odlično pripravljena.
UTVV 2021
Po krajšem počitku in regeneraciji, ki sem jo za Ultra X Jordanija 2021 nujno potreboval, sem naredil le nekaj krajših in hitrih treningov za pripravo na drugo domačo tekmo v seriji Golden trail National series. Z Luko in Varjo smo se odpravili na pot že en dan prej in v Vipavi dvignili štartne pakete, nato pa nadaljevali pot v Piran, kjer smo prespali v hiši Lukove 92 let stare babice slikarke. Po zgodnjem vstajanju in zajtrku smo prispeli v Vipavo kakšno uro pred štarom in si privoščili že drugo dozo kofeina. Hladno jutro je obetalo odlične razmere za tek. Srečal sem kopico znanih obrazov in tekaških prijateljev, med drugimi tudi organizatorje Ultra X tekem Sama Hewarda, Chrisa Taylora in Hannah Tyldesley, ki so tekmovali in Jamiea Sparksa v vlogi njihovega podpornika.
Po prvih zelo hitrih ravninskih sedmih kilometrih do Podnanosa, ki sem jih odtekel brez hujšega napora v povprečnem tempu 04:57, je sledil prvi resnejši vzpon. Nekaj metrov za okrepno postajo se je naši poti pridružil petdeset kilometrski Gladiator in na priključku sva skorajda trčila z mariborčanko Martino Potrč, ki je trenutno skupaj s partnerjem Janezom Klančnikom v življenski formi. Tako v zadnjih dveh letih dosegata odlične rezultate. Seveda sem ji le stežka sledil in kmalu mi je izginila iz vidnega polja. Kljub temu sem na dobrih deset kilometrhih dolgemu vzponu z 1.200 metri višinske razlike, s pomočjo glasnih navijačev ob progi in dvema geloma, uspel priti na najvišjo točko Nanosa – Plešo s časom 1:28 in napredovati za nekaj deset mest. Prvi bidon sem do vrha izpraznil in sledil je še sedem kilometrov dolg spust z nekaj krajšimi vzponi do zadnje okrepne postaje Abram. Do tja sem za seboj ponovno pustil nekaj deset tekačev in jo, tako kot vse pred njo, izpustil ter z zadnjimi požirki vode v drugem bidonu, tvegal dehidracijo. Počutil sem se odlično, brez bolečin, z nekaj prehodnimi znaki utrujenih nog. Računal sem, da mi šestkilometrski, sicer tehnično zahteven spust do cilja, ne bi smel delati posebnih težav. Toda premalo popite tekočine, hiter tempo in dokaj visoke temperature za ta letni čas so terjale svoj davek. Tako so se kmalu pričeli pojavljati prvi rahli krči v desni mečni mišici, ki so se kmalu preselili še na levo. Po nekaj hitrejših odsekih so se le ti pričeli krepiti in dva krat sem se moral na kratko ustaviti. Kljub temu sem dohitel nekaj tekačev, med katerimi je bil tudi Luka, ki se je boril s krči že od Nanosa. Zadnja dva kilometra sva se s stisnjenimi zobmi končno uspela prebiti do zadnje ravnine pred ciljem kamor sva se s časom 3:22:56 uvrstila na 47. mesto od 343 tekmovalcev, ki so uspeli zaključiti Legionarja. Glede na to, da veliko teh, ki so bili uvrščeni pred mano in Luko, ni sodelovalo na prvi tekmi v seriji GTNS, sva zagotovo uvrščena med prvih trideset, kar nama bo ponovno prineslo točke.