Kaj (z)moti elektrolitsko ravnovesje
Pri kombinaciji visokih zunanjih temperatur in intenzivni ali dolgotrajni aktivnosti, bo vaše telo z znojem izgubilo veliko količino elektrolitov, kar lahko privede do t.i. elektrolitskega neravnovesja. Nanj pa lahko vpliva še kopica drugih faktorjev, kot so premalo in preveč popite navadne vode, zlasti v odsotnosti elektrolitov, hitra izguba tekočine (napadi driske in bruhanja ali kombinacija obeh), bolezni ledvic, ki so odgovorne za uravnavanje koncentracije elektrolitov, shujševalne diete in nekatere oblike prehranjevanja (Keto, LCHF, Paleo…) ter uživanje velikih količin predelane hrane, ki vsebuje (pre)malo količino elektrolitov. Simptomi, ki nastopijo zaradi neravnovesja elektrolitov so zelo različni in odvisni od tega kateri elektroliti vam primanjkujejo in ali so njihove ravni previsoke ali prenizke. Splošni in najpogostejši znaki pa so slabost, utrujenost, mišični krči, spremembe srčnega utripa, dvig ali upad v krvnega tlaka, dezorientacija, omotičnost, bruhanje in celo izguba zavesti. Potrebe po elektrolitih se lahko razlikujejo iz dneva v dan in so edinstvene za vsakega posebej, odvisne od ravni ter intenzivnosti športne aktivnosti, stopnje telesne pripravljenosti, vremena, prehrane in celotnega zdravja.

Kako ostati dobro hidriran
Zdravo ohranjanje elektrolitskega ravnovesja boste dosegli tako, da boste v jedilnik vključili doma pridelano zelenjavo, meso pašnih živali, divje ribe, oreščke in semena ter seveda optimalno količino popite vode. To bi naj zadostovalo tudi če se ukvarjate s kakršnokoli obliko lažje vadbe. Če pa je stopnja in intenzivnost napora višja in če traja dalje kot uro in pol, pa je treba vodi dodati vsaj natrij (v obliki morske soli) in sicer polovico žličke. Po vadbi pojejte še polovico avokada in/ali banano. Če pa boste zaužili še skodelico špinače, boste ob številnih drugih hranilih dobili še zdrav odmerek natrija, kalcija, magnezija, kalija in fosforja. Sposobnost telesa, da uravnava notranje ravnotežje tekočin čudežno natančna, zato je nesmiselno da bi jo spreminjali na silo. Najnovejša znanstvena odkritja namreč kažejo, da večina zdravih ljudi vodo, ki jo izgubi čez dan, nadoknadi s skoraj neverjetno natančnostjo brez upoštevanja smernic ali nasvetov strokovnjakov, ki nam razlagajo, kaj in koliko piti. »Žeja je še vedno naš daleč najboljši pokazatelj«, opozarja Noakes, »zato je nikakor ni treba prehitevati.« Široko zastavljena longitudinalna raziskava iz leta 2005 pa je prišla do zaključkov, da velik del potreb po tekočini in elektrolitih lahko zadovoljimo s hrano. Meso, zelenjava, sadje vsebujejo oboje, tudi mleko. Celo kavo je treba upoštevati pri vnosu tekočine, čeprav velja za diuretik. A še zmeraj z njo zaužijete več tekočine, kot je zaradi nje izločite. Tako je dnevno pitje dodatnih količin vode ali drugih tekočin verjetno več, kot je večini sploh potrebno, ugotavljajo znanstveniki.